Pogovori z ukrajinskim vodstvom so se po njegovih besedah vrteli predvsem o sankcijah, pomoči Ukrajini, vojaški pomoči, prihodnosti Ukrajine po vojni in okvirih za trajen mir. »Prinesli smo osnutek načrta OECD, kako pomagati Ukrajini po vojni. Načrt je ambiciozno zastavljen, a v tem trenutku je najbolj pomembno, kako pomagati Ukrajini, da se branijo. Šele ob obrambi se bo Rusija pripravljena pogajati,« je povedal Janša.

Energija je ogromna

Premier je povedal, da se na ukrajinski strani razumljivo čuti utrujenost, a da je energija ogromna, predsednik Zelenski pa izžareva odločenost celotnega ukrajinskega naroda. »Ukrajinska politika je bila pred vojno zelo turbulentna, sedaj pa je zelo strnjena in enotna. Še nikoli v življenju nisem videl toliko enotnosti tako naroda kot politike,« je dodal in poudaril, da Rusija verjetno ni računala na tolikšno enotnost, temveč na to, da se bodo Ukrajinci sprli, »a to se ne dogaja.«

Vstop Ukrajine v Nato in EU?

Glede vstopa Ukrajine v Nato in v EU, je Janša izpostavil, da niti Nato niti EU nista nekaj, kar bi bilo brez napak, toda tako EU kot NATO sta bila ustvarjena ne zaradi ekonomske dobrobiti, temveč zato, da prineseta mir na celinah po dveh svetovnih vojnah. »Če je Ukrajina pripravljena spremeniti ustavo, ker tako vstop v Nato kot EU je v njihovi ustavi, in če so se pripravljeni odreči članstvu v Natu, potem je to nekaj, kar bo zelo vplivalo na Rusijo. Rusija namreč kot glavni razlog za invazijo na Ukrajino izpostavlja članstvu v Natu in če je ukrajinsko vodstvo to pripravljeno spremeniti, potem Rusija ne bo več imela razlogov za invazijo.« 

Veselje v očeh ob prihodu na vlak

»Ko smo vstopili na ukrajinski vlak, sem v očeh zaposlenih na vlaku videl, kako srečni so, ker nekdo prihaja k njim. Kajti iskreno povedano, v zadnjih treh tednih so lahko spremljali samo to, kako vsi iz drugih držav, kot na primer veleposlaniki, odhajajo. Obrniti moramo trend,« je poudaril premier. »Naš prvi predlog, ko smo se vrnili iz Kijeva je bil, da naj EU pošlje svojega predstavnika nazaj v Kijev, zato da bi tam imela nekoga, ki bi lahko fizično predstavljal celotno EU.«

Klic Putinu za pogajalsko mizo

Na vprašanje o tem, kaj se bo zgodilo z ruskim predsednikom Putinom, je slovenski predsednik vlade poudaril, da če se bo ruski predsednik pripravljen pogajati, »potem bo imel nekaj vpliva na to, kar se bo z njim zgodilo v prihodnosti. Če pa se ne bo pripravljen pogajati in bo vojaško poražen, kar je vendarle tudi povsem mogoče, potem pa ne bo mogel sam odločati o svoji prihodnosti,« je povedal in dodal, da ga »kličemo za pogajalsko mizo. Hitrejši kot bo umik ruskih sil iz Ukrajine, hitrejši bo tudi umik sankcij prot Rusiji,« je še povedal slovenski predsednik vlade.