V Svetem pismu je veliko zapisanega o času. Prevajalci pravijo, da je čas samo v Novi zavezi v grškem izvirniku omenjen 54-krat. Modri Pridigar v 3. poglavju svoje knjige pravi takole: »Vse ima svoj čas. Vsako početje pod nebom ima svoj čas: je čas rojevanja in čas umiranja ... je čas ljubezni in čas sovraštva, čas vojne in čas miru« (Prd 3,1.2.8.).

Vse ima svoj čas. Vsako početje pod nebom ima svoj čas.

Sv. Avguštin je na vprašanje, kaj je čas, odgovoril, da ve, kaj je, dokler ga ne vprašajo, potem pa ne več. Fiziki bi znali čas razložiti po svoje, astronomi po svoje, za nas pa je pomembno le to, da smo gospodarji trenutka, v katerem živimo; da časa, ki je za nami, ne moremo več spreminjati, prav tako pa je neznanka tisti, ki je pred nami. Zato je sv. Avguštin zapisal pobožni vzklik: »O, Bog, svojo preteklost izročam tvojemu usmiljenju, sedanjost tvoji ljubezni, prihodnost pa tvoji previdnosti.« Pred nami je prvih sedem dni novega leta, 168 ur, 10.080 minut in 604.800 sekund. V tem »času« nam bo srce utripnilo še večkrat, komu izmed nas pa morda zadnjikrat.

Verni se zavedamo, da je gospodar zgodovine in časa Bog. Kristjani radi »Jaz sem z vami vse dni« poudarjamo, da se prav s Kristusom začne štetje časa. S tem priznavamo, da s Kristusom začenjamo pravo štetje časa. Kar ga je bilo pred Kristusovim prihodom, je bilo priprava nanj, in kar ga je in ga bo, dobiva od njega svoj zadnji smisel in svojo pravo vrednost. Saj se je s Kristusom začela prenova človeštva: v mrzli votlini, v jaslih za živali – tam so se začele človeške pravice. Če se je veličastni in nedoumljivi Bog tako globoko sklonil k človeku, da si je hotel privzeti vso njegovo revščino – samo greha ne, ker je prišel, da greh odpravi –, kako bi mogli zdaj še gledati zviška na bližnjega, pa naj bi bil ta še tako nizko? 

Dejstvo je, da takrat, ko zmagujejo človekove pravice, zmagujejo načela, ki jih je Božji Sin neizbrisno zapisal s svojim učlovečenjem in z odrešenjem v betlehemske jaslice in na kalvarijski križ ter v tabernaklje stotisočerih cerkva po vsem svetu. Ko torej kristjan gleda na čas, ki je pred njim, ga vodi zaupanje v Boga. Jezusova obljuba »Jaz sem z vami vse dni do konca sveta« (Mt 28,20), pomirja in vliva upanje. 

Na pragu novega leta z veseljem izročamo čas, ki je pred nami, Jezusu.

Na pragu novega leta z veseljem izročamo čas, ki je pred nami, Jezusu. Leto, ki ga bomo živeli z Njim, bo namreč polno nadnaravnega bogastva, pa čeprav bo v očeh sveta še tako bridko. Če ga bomo z Jezusom začeli in nadaljevali, bo to novo leto za nas zanesljivo srečno. Pri tem vam hoče biti opora tudi Beseda med nami, ki pomaga ohranjati zaupljivo in mirno srce, zasidrano v Jezusu. Naj vas osrečuje tudi to leto!

Članek je bil objavljen v reviji Beseda med nami (1/2026). Spremljajte spodbudne misli iz revije na FB profilu Verujem.