Je čas rojevanja in čas umiranja, pravi svetopisemski pridigar. Ob nosečnostih in rojevanju otrok sem doživljala, da gre v mnogočem za sorodna prehoda. Pri nobenem ne vemo ne dneva ne ure, dobro pa je nanju biti pripravljen. Obenem ob še tako temeljiti pripravi ne vemo natančno, kaj nas čaka, toliko reči je, na katere nimamo vpliva, oboje je negotovost in skrivnost, oboje se zgodi le enkrat, oboje nas presega.

Smrti nas je pogosto strah. V družbi in javnem diskurzu je odrinjena na rob. Pa vendar, pravi Fabrice Hadjadj, francoski filozof in avtor knjige Kako uspeti v smrti, da ni mogoče imeti uspešnega življenja, če nad njim visi senca neuspešne smrti. Ali drugače: »Če si želimo resničnega in pravega veselja, moramo pogledati smrti v obraz.«

Na skavtskem usposabljanju so nam voditelji dali nalogo, da napišemo svoj pogrebni govor – da na svoje življenje pogledamo od konca nazaj. Karmeličanka s. Mirjam iz Abelina je imela navado, da je legla v skopano jamo in kot iz groba zrla v življenje...