V okviru mednarodne znanstvene konference z naslovom »Religijsko izkustvo v kontekstu digitalne kulture« so strokovnjaki z različnih področij razmišljali o izzivih novih tehnologij, kot je umetna inteligenca (UI). Predsednik organizacijskega odbora Janez Vodičar (Teološka fakulteta UL) je tako opisal namen konference: »O UI veliko že vemo in jo uporabljamo, ampak največjo moč ima tisto, kar je zadaj, česar se ne zavedamo in ne poznamo.« Opozoril je, da lahko človek zaradi tega pade v odvisnost od teh tehnologij in lahko postane le še tržno blago.

Dr. Janez Vodičar. FOTO: Rok Blažič

Na konferenci so sodelovali tudi gostje iz univerz na Hrvaškem, v Avstriji, Švici, Franciji in ZDA. Vodičar je poudaril pomen mednarodnega sodelovanja, ki prinaša skupaj različne poglede iz različnih družbenih in cerkvenih okolij, na ta način pa tudi brusimo lastne ideje z novimi spoznanji. To se je pokazalo med prispevki na konferenci, v katerih smo lahko začutili nekaj skupnih niti, a hkrati tudi spoznali zelo različne pristope in mnenja.

Temeljna vprašanja

Digitalne tehnologije, predvsem UI, se dotikajo najglobljih vprašanj o tem, kaj dela človeka človeka, o njegovem smislu, (ne)smrtnosti in odnosu do presežnega. Pastoralni teolog Pierre Bourdon (Katoliška univerza v Parizu) je zato prepričan, da bo UI vplivala tudi na naše teološke poglede. Po drugi strani pa tudi briše jasne meje med človekom in tehnologijo, zato se moramo na odprt način začeti spraševati, kakšno mesto ima ta v Božjem odrešenjskem načrtu.

Drugi so bolj poudarjali razlike, ki onemogočajo UI, da bi se lahko približala človeškosti. Peter Kirchschläger (Univerza v Luzernu) je zato celo prepričan, da je izraz inteligenca v povezavi s to tehnologijo napačen, saj nima ključnih človekovih zmožnosti čustvene in družbene inteligence ter moralnega odločanja. Sam ima raje izraz »na podatkih temelječi sistemi«. Prepričan je, da bi morali že v sam razvoj tehničnih inovacij vplesti etično presojo, aktivno pa si prizadeva tudi za ustanovitev mednarodne agencije, ki bi po zgledu agencije za jedrsko energijo (IAEA) skrbela za zagotavljanje etičnih standardov na tem področju.

Vabljeni predavatelji

Iskanje nesmrtnosti (ali vsaj dolgoživosti)

Kurt Appel (Univerza na Dunaju) je pokazal, da UI lahko vidimo kot poskus iskanja nesmrtnosti, a v resnici se s tem veliko izgublja: šele ranljivost in smrtnost omogočata človeku pravo empatijo, brez tega pa tudi ni prave inteligence. Največja nevarnost UI je po njegovem mnenju izguba zaupanja v svobodo drugega, da bi v njem videli le vnaprej določen algoritem (človek kot stroj). Tehnologija je del človeka, a bi morali poiskati načine, kako jo integrirati na moralen način.

Tudi Roman Globokar (Teološka fakulteta UL) je izpostavil, kako transhumanizem (prepričanje, da prihajamo v post-človeško dobo) vidi izpolnitev človeka v nesmrtnosti in nadzoru nad svojo biološko naravo, kar naj bi mu prineslo božanske moči. Po drugi strani lahko digitalizacijo vidimo kot nadaljevanje procesa stvarjenja, v katerem človek sodeluje z Bogom, ob tem pa moramo ohraniti pomen utelešenosti človeka in presežnosti Boga. Nesmrtnost je tudi cilj tistih, ki raziskujejo možnosti za »mind uploading« (kopiranje zavesti na digitalni nosilec), toda Bojan Žalec (Teološka fakulteta UL) opozarja, da ta navidezno neskončna dolgoživost ne prinaša odgovora: brez smisla sčasoma vse postane dolgočasno.

Od šolstva do duhovnosti: vseprisotnost UI

David Kraner (Teološka fakulteta UL), je pokazal na prednosti in pomisleke vključevanja UI v pedagoške procese, da ne bi izgubili osebnega stika z učenci ali povečali njihove odvisnosti od tehnologije. Nenad Palac (Univerza v Splitu) je predstavil rezultate raziskave o odnosu učiteljev verouka na Hrvaškem do UI ter poudaril potrebo po jasnih etičnih vodilih za njeno uporabo pri verskem pouku.

Otroci že zgodaj prihajajo v stik z digitalnim svetom in UI. FOTO: Pexels

Erika Prijatelj (Teološka fakulteta UL / Hellenic College Holy Cross, ZDA), je nanizala prednosti in slabosti uporabe UI v duševnem zdravju ter poudarila, da je to lahko le podpora, ne pa zamenjava za človeško bližino. Iva Nežič Glavica (Teološka fakulteta UL) je po drugi strani opozorila na nasilje in izgubo smisla med mladimi v digitalnem okolju ter predstavila, kako lahko na te izzive odgovarja kateheza.

Andrej Šegula (Teološka fakulteta UL) je pokazal na priložnosti in tveganja, ki jih prinašajo nove tehnologije za pastoralo: na eni strani lahko ponujajo verniku njemu prilagojene vsebine in povečajo njegovo angažiranost v skupnosti, po drugi strani pa lahko napačna uporaba vodi v izgubo osebnih stikov in zapiranje v ozke skupine. Tudi Matjaž Celarc (Teološka fakulteta UL) je opozoril, da digitalna duhovnost sicer ponuja nove načine sodelovanja, a prinaša tudi tveganje novih oblik zasvojenosti. Ker pogosto samo simulira povezanost, nima prave globine. Kot protiutež je izpostavil teološko antropologijo, ki človeka razume kot Božjo podobo (imago Dei), kar vključuje svobodo, odnos in utelešenost.

Kaj stoji za zunanjo podobo UI?

Pri obravnavanju novih tehnologij je pomembno tudi, kako jih razumemo. Mateja Centa Strahovnik in Vojko Strahovnik (Teološka fakulteta, Filozofska fakulteta UL) sta pokazala, da so sistemi UI več kot le orodje (kot je npr. kalkulator), saj ne le povečujejo človeških zmožnosti, ampak jih do določene mere nadomeščajo. Ponudniki storitev UI jih zato tržijo kot »spoznavne partnerje«. Toda za pravo partnerstvo jim primanjkuje določenih zmožnosti, ki jih pričakujemo pri komunikaciji s soljudmi, kot sta pristno razumevanje ali prevzemanje odgovornosti za trditve.

Blaž Lenarčič (ZRS Koper) je predstavil, kako je digitalna tehnologija preoblikovala družbene vezi, ki so postale bolj ohlapne in niso več vezane na prostorsko bližino. Diana Daly (Univerza v Arizoni) je po drugi strani poudarila, da moramo za velikimi jezikovnimi modeli UI, kot je ChatGPT, vedno videti človeka, saj črpajo iz nakopičenih človeških virov. Opozorila je, da se moramo pri njihovi uporabi zavedati vzorcev, ki so v njih vgrajeni, kar zahteva od nas veliko znanja. Da so predstavitve novih tehnologij velikokrat zavajajoče, je pokazal Stejpan Štivić (Teološka fakulteta UL) na primeru Neuralinka, ki pri svojem oglaševanju uporablja jasno religiozno simboliko.

Se danes briše meja med človek in strojem? FOTO: Pexels

Jonas Miklavčič (Teološka fakulteta UL) je raziskal, kako danes bežimo iz virtualnosti v realnost, v pojavih, kot so digitalni post, odmik z odklopom od omrežij, počasna tehnologija … Pokazal je, kako lahko v opisih, ki spremljajo te pojave (tišina, samota, umik v notranjost, …) zaznamo nezavedno religiozno ozadje. Luka Trebežnik (ZRS Koper) pa je predstavil nekaj načinov, kako današnja kultura odseva globlje ležeča prepričanja: s hitrostjo želi sodobni človek preseči časovno omejenost, s popolno transparentnostjo vsega na spletu beži pred drugostjo, s prenasičenostjo z informacijami pa poskuša zanikati potrebo po smislu.

Algoritem vs. srce

Janez Vodičar (Teološka fakulteta UL) se ob podobi UI kot vsemogočni, vseprisotni sili, h kateri se zatekamo po pomoč, sprašuje, kje je tu še mesto Boga krščanskega razodetja. Odgovor išče v temeljnem krščanskem oznanilu, ki lahko pomaga pri odzivu na ta izziv. Nadja Furlan (ZRS Koper) je opozorila, da aplikacije za pogovore z UI (Replika, Xiaoice) le simulirajo odnose in empatijo, kar zmanjšuje sposobnost uporabnikov za kompleksna čustva in vodi v še večjo izolacijo. Po njenem mnenju se mora tudi teologija osredotočiti na odnos

Octavian-Mihai Machidon (Fakulteta za računalništvo in informatiko, UL) je podobno izpostavil, da UI razkraja človekovo identiteto in vodi v upad religioznosti. Protistrup temu razvoju je našel v dokumentih cerkvenega učiteljstva o UI, predvsem v zadnji okrožnici papeža Frančiška Dilexit nos, ki nasproti tehnokratski paradigmi postavlja Božje in človekovo srce.

Branko Klun (Teološka fakulteta UL) je izpostavil preskok, ki ga pomenijo veliki jezikovni modeli UI, ko uporabljajo matematični jezik na področju živetega jezika. Z matematičnim jezikom tako želimo opisati vsa področja človekovega življenja in celo sam človekov um, kar v temeljih spreminja, kako človek razume samega sebe. Proti temu Klun pokaže na svetopisemsko razumevanje človeka, ki v ospredje postavlja osebo in odnos ter daje prednost etičnemu pred logičnim.