Kardinal Pizzaballa je želel na cvetno nedeljo skupaj s kustosom Svete dežele, frančiškanskim patrom Francescom Ielpom, ki je uradni varuh bazilike, obiskati sveti prostor, izraelska policija pa je oba cerkvena voditelja na poti ustavila, čeprav sta proti baziliki stopala sama, saj so bile praznične procesije zaradi oboroženih spopadov na tem območju odpovedane.

Policija je predstavnike Katoliške Cerkve pred tem obvestila, da na cvetno nedeljo v baziliki ne morejo maševati iz varnostnih razlogov, zaradi otežene uporabe reševalnih vozil na ozkih ulicah starega mestnega jedra in pomanjkanja ustreznih zaklonišč ob morebitnem napadu.

Duhovniki so v baziliki Božjega groba vse od začetka iranske vojne 28. februarja redno maševali, bogoslužja pa niso bila odprta za javnost, zato ni jasno, zakaj je bilo na cvetno nedeljo odrejeno drugače.

Blokada kljub upoštevanju omejitev

Kot je zapisano v skupni izjavi za javnost Jeruzalemskega patriarhata in kustodije Svete dežele, je bilo »prvič po več stoletjih cerkvenim voditeljem preprečeno, da bi v baziliki Božjega groba na cvetno nedeljo obhajali sveto mašo«. Dogodek so opisali kot »hud precedenčni primer« ob grobem neupoštevanju »občutij milijard ljudi po vsem svetu, ki se v tem tednu ozirajo v Jeruzalem in v baziliko Božjega groba«.

V izjavi je še zapisano, da sta patriarh in kustos Svete dežele od začetka vojne ravnala s polno odgovornostjo, pri čemer sta upoštevala vse omejitve, ki zahtevajo odpoved javnih zborovanj, prepoved udeležbe vernikov na množičnih prireditvah in omogočene prenose praznovanj za stotine milijonov vernikov po vsem svetu. Ukrep izraelske policije je bil po njihovem mnenju »skrajno nesorazmeren in nerazumen«, patriarh in kustos pa sta krščanskim vernikom v Sveti deželi in po vsem svetu izrazila »globoko žalost, da jima je bila na enega najsvetejših dni krščanskega koledarja na ta način preprečena molitev na tem svetem kraju«.

Duhovniki so v baziliki Božjega groba vse od začetka iranske vojne 28. februarja sicer redno maševali, bogoslužja pa niso bila odprta za javnost, zato ni jasno, zakaj je bilo na cvetno nedeljo odrejeno drugače.

Po besedah izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja ukrep policije ni bil »zlonameren«: kardinalu naj bi dostop do bazilike preprečila zaradi varnostnih pomislekov.

Odziv Italije in Izraela

Na ukrep izraelske policije se je najprej odzval italijanski zunanji minister Antonio Tajani, ki je prepoved vstopa v baziliko označil kot »nesprejemljivo« in je zaradi dogodka na zagovor poklical izraelskega veleposlanika. Po besedah italijanske premierke Giorgie Meloni policijska prepoved »predstavlja prekršek ne le proti vernikom, temveč proti vsaki skupnosti, ki priznava versko svobodo«.

Izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je sinoči pojasnil, da ukrep ni bil »zlonameren« in da je policija kardinalu preprečila dostop do bazilike zaradi varnostnih pomislekov. Pristojnim organom je odredil, naj kardinalu Pizzaballi nemudoma omogočijo dostop do bazilike Božjega groba.

Kardinal Pizzaballa v Getsemaniju molil za mir

Jeruzalemski patriarh je v svojem premišljevanju na cvetno nedeljo v vrtu Getsemani ni omenjal neljubega soočenja z izraelsko policijo, spomnil pa je, kako je Jezus nekoč jokal nad Jeruzalemom, ker ta ni prepoznal miru, danes pa »joče« nad svetom, še posebej nad Sveto deželo, ki jo še vedno zaznamujejo oboroženi spori, trpljenje in številne zamujene priložnosti za mir. Slovesno bogoslužje cvetne nedelje je obhajal v Baziliki vseh narodov in opozoril, kako ob vznožju Oljske gore, kjer je Jezus molil pred Judovo izdajo, »veliki teden začenjamo s posebno prošnjo za spravo in upanje«.

Ob koncu bogoslužja je kardinal podelil slovesen blagoslov z relikvijo svetega križa, usmerjeno proti mestu Jeruzalem, vse kristjane pa spodbudil, naj se odzovejo Jezusovemu klicu in postanejo »priče Božje ljubezni«.

Religiozno verovanje predstavlja najvišjo človeško vrednoto, še posebej v stiskah in sporih, ki jih trenutno doživljamo, zato varovanje verske svobode ostaja temeljna in skupna dolžnost vseh držav.

Velikonočni obredi in slovesnosti zagotovljeni

Po neljubem dogodku na cvetno nedeljo sta latinski patriarhat v Jeruzalemu in Kustodija Svete dežele z izraelskimi oblastmi dosegla dogovor o zagotavljanju obhajanja velikonočnih praznikov v baziliki Božjega groba. Omejitve, povezane z oboroženim sporom v Iranu, ostajajo v veljavi, bogoslužja pa bodo za vernike po vsem svetu predvajana v živo.

Predstavniki verskih oblasti so ob tem izrazili hvaležnost za »pravočasno in odločno posredovanje« izraelskih voditeljev ter se zahvalili državnim voditeljem in politikom, ki so se tako hitro odzvali na včerajšnjo prepoved. Poudarili so, da religiozno verovanje predstavlja najvišjo človeško vrednoto, še posebej v stiskah in sporih, ki jih trenutno doživljamo, zato varovanje verske svobode ostaja temeljna in skupna dolžnost vseh držav.