Božji dotik v Santarému sega v 16. februar 1266, ko se je žena, obupana zaradi nezvestobe svojega moža, po nasvet obrnila na tamkajšnjo čarovnico. Ta je v zameno zahtevala, naj ji prinese posvečeno hostijo. Stiska žene je bila tako velika, da je privolila v ponudbo. Ko je prejela sveto obhajilo, hostije ni zaužila, temveč jo je zavila v tančico. Na poti k čarovnici je začudena opazila, da je tančica prepojena s krvjo. Pretresena je odhitela domov in tančico s hostijo skrila na dno skrinje. Ponoči je iz nje začela sijati nenavadna svetloba, ki je povsem obžarila prostor. Zakonca sta se prebudila, in ko je žena priznala, kaj je naredila, sta padla na kolena in do jutra častila Najsvetejše. Bila sta priči čudeža, ki je za vedno spremenil njuno življenje. Hostija, ki so jo prenesli v cerkev, je krvavela še tri dni, nato pa so jo položili v relikviarij. Čez nekaj desetletij se je ta razletel na drobne koščke, namesto njega pa so našli kristalno posodo, v kateri sta bila hostija in kri. Leta...