Zapri
Iskanje

Joahim in Ana

Objava: 04. 07. 2005 / 07:53
Oznake: Svetniki
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 22.07.2021 / 11:16
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Joahim in Ana

Joahim in Ana
Joahim, Ana, Anka, Anica, Ancka, Hana, Nana, Anja

Starši device Marije

Atributi: knjiga ali svitek, golob ali jagnje

Cerkve: v Sloveniji je 58 cerkva sv. Ane

Oba sta bila kraljevega Davidovega rodu, iz katerega naj bi izšel obljubljeni Mesija. Kmalu po poroki sta razdelila svoje premoženje na tri dele: za svetišče, za ubožce in za njuno preživnino. Nista pa imela otrok, ki sta si jih zelo želela. Ana je kakor svoj čas Ana, mati preroka Samuela, molila v Gospodovi hiši, naj se Gospod ozre nanjo in ji da sina, ki ga bo Bogu darovala vse dni svojega življenja. Legenda pripoveduje, da je angel zakonca potolažil in jima razodel, da bosta dobila hčer, ki bo v veselje vsemu človeštvu; dasta naj ji ime Marija. Razodeta verska resnica pa je, da je bila Marija, Anina in Joahimova hči, spočeta brez madeža izvirnega greha. Voščimo srečo zaradi te odlike srečnim staršem! Štirinajst dni po rojstvu sta Joahim in Ana dala svoji hčerki ime Mirjam, po naše Marija.

Stara poročila vedo povedati, da sta starša peljala Marijo še čisto mlado v tempelj, jo Bogu darovala, kakor sta se bila zaobljubila, in jo v Jeruzalemu dala v tempeljski zavod za deklice, sama pa sta se vrnila domov. Kako sta se potem veselila tistih dni, ko sta vsako leto za tri velike judovske praznike romala v Jeruzalem, da bosta spet videla svojo drago hčer. 

Beseda Ana pomeni po slovensko »milina«. Jezusova stara mati je res morala biti sama milina, da je bila vredna roditi in vzgajati samo božjo Mater. Milina ji je bila pač tudi razlita prek obličja. Ano upodabljajo, ko razlaga Mariji Sveto pismo; zelo mnogo podob in kipov jo kaže kot sv. Ano »Samotretjo«, ko objema svojo hčer Marijo in dete Jezusa. Kako je Ana priljubljena svetnica, dokazujejo številna krstna imena po vsem svetu.

Na Slovenskem je njej posvečenih več farnih in podružničnih cerkva, imamo pa tudi več božjih poti sv. Ane.

Prvi življenjepis Marijinih staršev Ane in Joahima sega v drugo stoletje in ga je v apokrifnem »Jakobovem protoevangeliju« popisal spreobrnjen Jud, ki ni poznal Svete dežele. Kljub temu, da je zato v tem in kasnejših življenjepisih veliko nezanesljivih podatkov in legend, pa nam vendarle vsaj malo približa življenje družine, v kateri se je rodila Jezusova mati Marija. Oba, Ana in Joahim, naj bi bila kraljevega, Davidovega rodu. Bila sta pobožna in plemenitega značaja, zato sta kmalu po poroki svoje premoženje razdelila na tri dele: enega sta namenila za svetišče, drugega za ubožce, tretjega pa sta obdržala za svoje preživetje. Bog je tudi njiju preizkušal s »sramoto« nerodovitnosti: dvajset let nista imela otrok. Zaobljubila sta se, da ga bosta, če bo Bog uslišal njuno prošnjo in jima dal potomca, posvetila njemu. Zadnja žalostna preizkušnja je Joahima doletela, ko je veliki duhovnik odklonil njegov daritveni dar prav zaradi tega, ker z ženo nista dala izvoljenemu narodu potomcev. Potrt in osramočen se je za štirideset dni zatekel k svoji čredi v puščavo. Tu se je postil in molil k Bogu. V tem času se Ani na vrtu prikaže angel in ji razodene, da so njene molitve uslišane, saj ji bo Bog dal otroka, po katerem bo njen rod blagoslovljen po vsem svetu. Podobno razodetje doživi tudi Joahim, ki se nato vesel vrne k svoji ženi. »Znamenito« je njuno srečanje, objem in poljub pri tempeljskih zlatih vratih v Jeruzalemu. Deklici, ki se jima je rodila, sta dala ime Marija ter jo skrbno vzgajala. Izročilo pravi, da sta jo, tri leta staro, izročila v varstvo duhovnikov v templju. Njuna vloga je bila s tem dopolnjena, začelo pa se je poslanstvo njune hčerke Marije: postala je mati obljubljenega Mesija.

Ime: Ime Ana izhaja iz hebrejskega Hannah in pomeni »ljubkost, milina, milost, ljubezen, molitev«. Ime Joahim pa je sorodno hebrejskemu Jehohanan »Jahve je bil milostljiv«.

Rodila sta se v prvem stoletju, Ana v Betlehemu, Joahim pa v Nazaretu, kjer naj bi tudi umrla

Družini: Oba, Ana in Joahim, sta bila kraljevega, Davidovega rodu. Legenda pravi, da je bila Ana rojena v Betlehemu staršema Stolanu in Emercijani iz Levijevega rodu.

Zavetnika: Sveta Ana je zavetnica Firenc, Innsbrucka in Neaplja, priporočajo se ji za srečno poroko in srečen zakon, za obdarjenost z otroki, za srečen porod; je zavetnica mater, vdov, gospodinj, delavk, hišnih delavcev, rudarjev, tkalcev, strugarjev, zlatarjev, rezbarjev, mlinarjev, kramarjev, vrvarjev, krojačev, pletilcev nogavic, klekljaric, slug; je priprošnjica za dež, proti neurju, za srečno zadnjo uro, pri iskanju izgubljenih predmetov. Sveti Joahim pa je zavetnik zakoncev, mizarjev in trgovcev z lanom.

Upodobitve: Ano upodabljajo kot starejšo ženo s pokrivalom, kako sede razlaga Mariji »sveto pismo« oz. jo uči; pogosto sta Joahim in Ana prikazana skupaj z Marijo, prav tako pogoste pa so upodobitve »Ane Samotretje«, ki ima ob sebi deklico Marijo, v naročju pa drži Jezuščka. Joahima upodabljajo s košaro z golobčkoma, ki ju je prinesel v svetišče, in s palico ter kot starčka z Marijo v naročju.

Godujeta: 26. julija.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem, ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi naše dnevne novice o družbi in Cerkvi bile še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej, za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nazaj na vrh