Sir John Eliot Gardiner (1943), eden najvplivnejših dirigentov našega časa, je s svojim »ozvezdjem« v Sloveniji nastopil prvič: izjemni izvedbi Brahmsove Pesmi usode in Hvalospevu Felixa Mendelssohna Bartholdyja smo lahko prisluhnili v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.

V pričakovanju koncerta. FOTO: M. M. Š.

Zbor in orkester sta se s krajšo Pesmijo usode, eno osrednjih vokalno-instrumentalnih del Johannesa Brahmsa (1833-1897) na besedilo nemškega lirika Friedricha Hölderlina (1770-1843), skupaj z dirigentom »ogrela« za veličastno Simfonijo št. 2, znano kot Hvalospev, Felixa Mendelssohna Bartholdyja (1809-1847), ki jo je skladatelj napisal leta 1840 ob 400. obletnici iznajdbe Gutenbergovega tiska. Besedilo Hvalospeva je sestavljeno iz svetopisemskih odlomkov, predvsem psalmov, in zbor v osrednjem spevu glasno vzklika: »Vse, kar diha, naj hvali Boga!«.

Vrhunska izvedba britanskih glasbenikov je občinstvo v Gallusovi dvorani v mislih preselila v mogočno stolnico, kjer angelski zbori prepevajo hvalnico Bogu.

Vrhunsko petje zbora ob spremljavi izjemnih instrumentalistov in pod taktirko maestra Gardinerja je sinočnje občinstvo v Gallusovi dvorani v mislih preselilo v mogočno stolnico, kjer angelski zbori prepevajo hvalnico Bogu. K žlahtnosti Hvalospeva so prispevali trije solisti, sopranistki Hilary Cronin in Sam Cobb ter tenorist Jonathan Haley, ki so sicer člani zbora. Med koncertom so ob solističnih nastopih, izvedenih s čistim in nenarejenim zvokom, pristopali k dirigentu – sopranistka Croninova je zapela tudi z balkona dvorane - in s »sprehodi« po odru dodatno ohranjali pozornost navdušenih poslušalcev.

Priklon solistov. FOTO: M. M. Š.

Ob stoječem aplavzu so izvajalci občinstvu naklonili dodatek, krajši spev Johannesa Brahmsa, ki je z mogočnim »amen« čudovito zaključil glasbeni večer. O sakralnosti doživetja priča tudi droben vtis: ob zaključnem »amen« dodatka se je eden izmed bližnjih poslušalcev celo pokrižal.

John Eliot Gardiner je v svoji karieri sodeloval z najvidnejšimi svetovnimi orkestri.

Kot so ob napovedi koncerta zapisali na spletni strani Festivala Ljubljana, je Gardiner »ključna osebnost gibanja za historično izvajalsko prakso, ki je že v času študija na Univerzi v Cambridgeu ustanovil Monteverdijev zbor in Angleške baročne soliste ter z njimi odločilno vplival na sodobno razumevanje tako baročne kot tudi klasicistične in romantične glasbe«. Njegova mednarodna kariera se je začela sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja, sodeloval pa je z najvidnejšimi svetovnimi orkestri.

Navdušeno občinstvo je izvajalce nagradilo s stoječim aplavzom. FOTO: M. M. Š.

Leta 2024 je ustanovil nov zbor in orkester The Constellation, s katerima nadaljuje raziskovanje repertoarja od stare glasbe do sodobnosti »z živim, neposrednim in izrazno sodobnim muziciranjem«. Vse to in še več smo doživeli obiskovalci sinočnjega koncerta.