Obisk kanadskega profesorja psihologije in avtorja knjige 12 pravil za življenje Jordana B. Petersona je v Sloveniji pritegnil več kot dva tisoč ljudi, večinoma mladih. Predavanje se je še zlasti v vprašanjih iz občinstva ob koncu izteklo kot spodbuda vsem poslušalcem, naj svoje življenje zastavijo za tisto, v kar verjamejo.

Oglejte si posnetek Petersonovega predavanja!

»Nihče ne more zanikati svoje bolečine«

Svoje predavanje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je Peterson pričel z mislijo, da je prvič v postkomunistični državi. Ker je v okviru svojega doktorskega študija preučeval komunistično tiranijo in se spraševal, kaj posameznika v nekem ideološkem sistemu usmerja, ga je pretresel pogled na nekatere komunistične arhitekturne značilnosti v Ljubljani.



Spraševal se je, kaj je tisto, česar ne moremo zanikati, kaj je resnično. Za razliko od Descartesa, ki je svoj odgovor našel v besedah »Mislim, torej sem«, je Peterson ugotovil, da nihče ne more zanikati svoje bolečine. »Če obstaja absolutno zlo, potem mora obstajati tudi absolutno dobro. V akademskih krogih prevladuje cinizem glede vprašanja o dobrem in zlu,« je dejal. Ugotavlja, da lahko dobro definiramo kot tisto, ki te odpelje stran od zla, od slabega.



Globlje kot je raziskoval pomen trpljenja, bolj se je srečeval z razlagami pomena trpljenja v različnih verskih tradicijah. Tudi v krščanstvu je trpljenje v središču pomena. »Sreča in zadovoljstvo ne moreta biti osrednji vrednoti, ki človeka ženeta. Ker trpljenje pride, prav gotovo. Na čem boš takrat utemeljil svoje življenje?«



»Posameznik je moralni akter«, trdi Peterson. »Ko se zjutraj zbudimo, nas preveva misel, kaj vse se lahko danes zgodi.« Zbrane je nagovoril, naj se zavedajo, da je od njihovih odločitev za dobro ali slabo, odvisno veliko več kot si mislimo. Dejal je, da imamo sveto odgovornost, da si prizadevamo za izboljšanje razmer okrog sebe.

»Kombinacija poguma in resnice je rešilna«

Udeleženci so imeli možnost zastavljati vprašanja prek aplikacije na telefonih in glasovati zanje. Nekaj najbolj priljubljenih je Petersonu zastavil direktor založbe Družina Tone Rode. Na vprašanje, kako se o pomembnih stvareh pogovarjati s tistimi, ki jim ni mar za resnico, je odgovoril, da je najpomembneje govoriti z zgledom, saj takrat, ko imamo opraviti z nepripravljenostjo na spreminjanje stališč, pogovor lahko vodi samo še v večjo negibnost sogovornika.



Peterson je poudaril pomen odločitev: nekatere peljejo navzgor in druge navzdol. »Če se nas veliko odloči, da gremo navzdol, bomo pristali v situacijah, ki so blizu pekla,« je dejal in spomnil, da smo bili temu priče v 20. stoletju. Posamezniki so namreč opustili svojo moralno odgovornost. Nostalgijo za komunizmom je ocenil kot je nostalgijo za nevednostjo, za tem, da ni treba prevzemati odgovornosti. Spomnil je na Junga, ki je dejal, da psihoterapijo lahko nadomesti zadostno moralno prizadevanje. »Kombinacija poguma in resnice je rešilna,« je dejal. Spoprijem s tem, kar se nam je v preteklosti zdelo neznosno, je zdravilno.

Jordan je predlagal, da si naredimo načrt, kaj v življenju lahko spremenimo: v odnosih z bližnjimi, v paru, v službi. »Napišite, kakšno bi vaše življenje lahko bilo, če ga obrnete na bolje, in kakšno, če bi se zapustili.« Iz tega lahko nastane strateški načrt za življenje, pravi Peterson. »Zastavite svoje življenje za nekaj, kar je tega vredno.«

»Na odprto morje, gospodje«

Enega od navzočih je zanimalo, ali bi bil pripravljen razpravljati z Žižkom. Odgovoril je pritrdilno. »Zelo zanimivo bi bilo imeti razpravo z njim. Če je to mogoče urediti, se to lahko zgodi,« je odgovoril. Navzoči so njegove besede pospremili z aplavzom.

Nekdo je zastavil vprašanje o vlogi moških v 21. stoletju. Jordan je odgovoril, da moški potrebujejo pustolovščino – kolikor večja je, toliko bolje. »Nazaj na odprto morje, gospodje,« je dejal. »Nove celine so, ki jih je treba osvojiti. Preseči je treba nove stvari. Če mislite, da so vse meje premagane, ne gledate okoli sebe.«

»Ko se zjutraj prebudite in je težko jutro, stvari okoli vas so se zrušile, potrebujete smisel, da greste naprej, in ta smisel mora biti takšen, da upravičuje trpljenje,« je dejal. Kot primer sadov pustolovskega duha je omenil izjemne lepote, ki so jih v Evropi ustvarili naši predniki.

Odziv poslušalcev

In kako so Petersonove besede sprejeli poslušalci? Alenka Murovec je kot pozitivno ocenila, da Jordan kot predavatelj v javni razpravi omenja Sveto pismo in v njej najde globino, ki je marsikdo ni zmožen videti. Drugo sporočilo, ki jo je nagovorilo, pa je: »Ni kaj čakati, akcija!« Študent Gregor Potrebuješ je v predavanju zase našel sporočilo: »Prevzeti moraš odgovornost, nehati kriviti druge, se spustiti v pustolovščino. Življenje ni samo sreča, ampak tudi trpljenje, in s tem se je treba soočiti.« Študent Kristjan Jean Gruden je z Gospodarskega razstavišča odhajal z mislijo, naj zbere pogum pri stvareh, za katere ve, da jih mora narediti, in se o njih ne sprašuje več, saj že ve, kaj je zanj najvišje dobro.

Oglejte si posnetek Petersonovega predavanja!

Foto: Tatjana Splichal