Obisk papeža Frančiška v letošnjem maju v Jordaniji pomeni opazno krepitev krščanske prisotnosti v državi, je v pogovoru za avstrijsko katoliško agencijo Kathpress poudaril katoliški patriarhalni vikar za Jordanijo, škof Maroun Lahham.

V primerjavi s številnimi bližnjevzhodnimi državami je položaj za kristjane v Jordaniji izjemno ugoden, pojasnjuje Lahham, ko govori o »stabilnih in mirnih razmerah«. »Manjše težave« so v sodelovanju z oblastmi v večini primerov rešljive. To zadeva predvsem vprašanja verskega pouka v državnih šolah.

Kristjani so dobro vključeni v jordansko družbo, kraljeva hiša s kraljem Abdulahom II. na čelu visoko ceni maloštevilno krščansko manjšino, ki predstavlja le okoli 3 % celotnega prebivalstva, zatrjuje škof Lahham. Med drugim je izjemno cenjeno cerkveno šolstvo. 50 % vseh učencev v teh ustanovahje muslimanov. S tem cerkvene šole bistveno prispevajo k medsebojnemu spoštovanju med kristjani in muslimani. Papežev obisk ocenjujejo kot pohvalo politiki jordanske kraljeve hiše.

Papež Frančišek bo v okviru svojega romanja v Sveto deželo Jordanijo obiskal v soboto, 24. maja. Pri bogoslužju s svetim očetom na stadionu v jordanski prestolnici Aman pričakujejo okoli 50.000 kristjanov, kot je sporočil Latinski patriarhat v Jeruzalemu. Bogoslužja naj bi se udeležilo tudi 2.000 tamkajšnjih prvoobhajancev. Po navedbah patriarhata naj bi v Aman pripotovali patriarhi in škofje različnih krščanskih Cerkva s celotnega bližnjevzhodnega območja.

Sveta maša na amanskem stadionu je tretje večje bogoslužje, ki ga bodo obhajali v jordanski prestolnici. Leta 2000 je tam maševal Janez Pavel II. (1978-2005), leta 2009 pa Benedikt XVI. (2005-2013).

Frančišek se bo v Amanu sestal tudi z jordanskim kraljem Abdulahom II. in s sirskimi begunci. Po še nepotrjenih navedbah naj bi papež obiskal tudi kraj ob Jordanu, kjer je bil krščan Jezus.

Glede sirske krize je škof Lahham dejal, da nihče natančno ne ve, kaj se v državi trenutno dogaja. Eno je gotovo: vojska spora ne bo rešila. Velike zasluge pri oskrbi sirskih beguncev ima jordanska Karitas, saj se je v Jordanijo zateklo že okoli 600.000 ljudi. 95 % teh beguncev je muslimanov, vendar pri Karitas ne delajo nikakršnih razlik pri oskrbi na podlagi verske pripadnosti.

Govorice, po katerih naj bi predvsem krščanske sirske begunce pošiljali v Evropo, patriarhalni vikar zavrača. Če je le mogoče, naj bi kristjani ostali na Bližnjem Vzhodu. Krščanska navzočnost je na tem območju nujno potrebna, krščanska manjšina pa je v teku stoletij preživela že številne preizkušnje.Natančnega števila kristjanov v Jordaniji ni mogoče navesti. Cerkveni predstavniki ocenjujejo, da gre za okoli 200.000 do 220.000 vernikov. Okoli polovica je grških pravoslavcev in pripadajo pravoslavnemu patriarhatu v Jeruzalemu, jezik pravoslavnih kristjanov – tudi v bogoslužju - pa je arabščina. Okoli 65.000 vernikov pripada katoliški Cerkvi in s tem Latinskemu patriarhatu v Jeruzalemu, 20.000 je grških katoličanov. Ostali kristjani se delijo na druge pravoslavne, bližnjevzhodne in evangeličanske Cerkve.

Rimokatoliška Cerkev v Jordaniji oskrbuje 35 župnij, 60 šol, štiri bolnišnice in eno univerzo. Za duhovno oskrbo je poleg škofa Lahhama pristojnih okoli 45 duhovnikov in sto redovnic.

Vir: Kathpress

Foto: splet