Utemeljitev 15. Peterlinove nagrade

Pred nami je prejemnik 15. Peterlinove nagrade /Študijski dnevi Draga, 2026/, zaslužni koroški duhovnik, a tudi misijonski, kulturni in narodni delavec Jože Kopeinig. S 1. julijem /2026/ so vodenje Katoliškega doma prosvete v Tinjah, ki mu je nagrajenec posvetil več kot pol stoletja dela in skrbi, prevzeli mlajši ljudje, tako je našel čas, da je danes prišel med nas, saj je bil drugače vprežen v delo vsak dan od ranega jutra do poznega večera in je v Drago uspel – fizično, ne duhovno – priti le nekajkrat. Seveda pa ni v pokoju, kot duhovni pomočnik sodeluje v Slovenskem pastoralnem centru v Celovcu in tudi po župnijah ter v stikih z misijonarji. Sam je v zasebnem pismu poudaril: Nisem se napotil proti koncu, temveč proti cilju!

Obrazložitev Peterlinove nagrade je prebrala Manica Maver (hčerka Marija Mavra in po mami vnukinja prof. Jožeta Peterlina). Foto: Ivo Žajdela

Njegova vodila so dialog, srečanje, gostoljubnost ...

Jože Kopeinig je 14. maja letos praznoval 85. rojstni dan. Rodil se je v Št. Petru na Vašinjah v Podjuni v času druge svetovne vojne in odraščal v socialno in narodnostno zelo težkih vojnih in povojnih letih, kar je gotovo prispevalo k temu, da si vse življenje prizadeva za dialog in sožitje tako med Slovenci kot med slovensko ter nemškogovorečimi Korošci, vendar ob poudarjanju načel pravičnosti in enakega dostojanstva. Njegova vodila so dialog, srečanje, gostoljubnost, povezovanje zamejstev in matice.

Letošnjo Peterlinovo nagrado je Jožetu Kopeinigu izročila ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc. Foto: Ivo Žajdela

Versko, izobraževalno in umetnostno središče širokega pomena

Od leta 1952, ko še ni bilo slovenske gimnazije v Celovcu, je do mature leta 1960 obiskoval gimnazijo na Plešivcu, ki je dala koroškim Slovencem vrsto uglednih kulturnih in javnih delavcev. Od leta 1960 do leta 1966 je opravljal teološki študij v Celovcu. Leta 1965 je bil v Celovcu posvečen v duhovnika. Od leta 1966 do leta 1968 je bil kaplan v Dobrli vasi, nakar je nastopil službo rektorja Katoliškega doma prosvete v Tinjah. To versko in izobraževalno središče je ustvarila in do letos upravljala skupnost slovenskih koroških duhovnikov Sodaliteta. To združenje, ki ima več kot stoletno bogato zgodovino in je med drugim ravno pred sto leti ustanovilo verski tednik Nedelja, je gospod Kopeinig kot predsednik vodil od leta 1992 do 2023. Nekdanji predvojni skromni dom duhovnih vaj v Tinjah se je pod njegovim vodstvom razvil v versko, izobraževalno in umetnostno središče širokega pomena. Med drugim je staro poslopje bistveno povečal, posodobil in obogatil s številnimi umetniškimi deli. V njem si z dvojezičnim programom sledijo srečanja, seminarji, tečaji, duhovne vaje, romanja in drugo. Znana novoletna srečanja v Tinjah imajo mnogo sorodnosti z našimi Študijskimi dnevi Draga.

Podelitev Peterlinove nagrade Jožetu Kopeinigu. Foto: Ivo Žajdela

Pravo poslanstvo doživlja človek, ki živi za druge

Od leta 1968 do leta 1992 je naš slavljenec vodil tudi slovenski oddelek Dušnopastirskega urada in kot izdajatelj sooblikoval časopis Nedelja, nakar je bil do leta 2012 predsednik Družbe sv. Mohorja. Na škofijski ravni je prevzel še vrsto odgovornih služb: bil je duhovni asistent Katoliške mladine, član škofijskega konzistorija, škofijski referent za duhovne vaje, duhovni asistent Katoliškega moškega gibanja, predsednik škofijske komisije za stalni diakonat, škofijski predstavnik v kuratoriju mednarodne organizacije MIVA, ki ob Krištofovi nedelji zbira sredstva za nakup vozil za misijonarje. In tu smo pri njegovi drugi veliki ljubezni, pri misijonih. Od leta 1968 do leta 2024 je vodil slovenski Referat za misijone krške škofije, po zamrtju Katoliških misijonov v Argentini je dal pobudo za vseslovensko revijo Misijonska obzorja, koordiniral je koroško pomoč za 4.000 bogoslovcev iz tretjega sveta, skrbel za Koroško vas v misijonu Pedra Opeke na Madagaskarju. O misijonskem delu je za Družino izjavil: Za Cerkev je misijon bistven. Ko človek usmeri pogled v svet, se njegovi problemi zmanjšajo. Naše življenje ni to, da se vrtimo okoli lastnega popka in tarnamo nad svojimi težavami. Človek se uresniči, ko naredi korak k 'ti', k sočloveku, k Bogu. Pravo poslanstvo doživlja človek, ki živi za druge.

In če je v nekem pogovoru za Nedeljo rekel: Kot duhovnik nikdar nisem brezposeln, mu torej lahko verjamemo in mu za nadvse zasluženo Peterlinovo nagrado iskreno čestitamo.

Jože Kopeinig s Peterlinovo nagrado. Foto: Ivo Žajdela

Po prejemu Peterlinove nagrade je Jože Kopeinig povedal

Moram priznati in ne smem tajiti, da sem se v minulih letih le premalo udeleževal izredno zanimivih programov z vedno aktualno tematiko, ki zadevajo naš slovenski rod, iščoč lastno identiteto med ideološko determinacijo bivše Jugoslavije in med političnimi in asimilacijskimi pritiski narodov sosedov, kar smo mogoče na Koroškem še bolj čutili kakor tukaj, ko že bližina morja navdihuje večjo sproščenost. Ali pa se tudi motim?!

Anka Peterlin, hčerka prof. Jožeta Peterlina, je Jožetu Kopeinigu izročila grafiko Edija Žerjala. Foto: Ivo Žajdela

Draga je slovenski Areopag

Na vsak način je Draga slovenski Areopag, kraj in forum, ko so mnogi javni in podtaknjeni mikrofoni korajžno in samozavestno širili svobodne, samokritične in kritične misli o stanju, razvoju in poslanstvu slovenskega rodu v Sloveniji, v narodnem zamejstvu in med Slovenci, siloma izgnanimi na vse celine, a ti so s prepričljivo zvestobo in vztrajnim zaupanjem dvigali zastave upanja po svobodni Sloveniji.

Smo danes še zadosti hvaležni za ta zgodovinski in tisočletni sen po lastni slovenski državi, ki je stopila leta 2004 v – resnici na ljubo – šele v proces evropskega združevanja – v evropsko zvezo zahodno-evropskih narodov?

Jože Kopeinig in Anka Peterlin. Foto: Ivo Žajdela

Evropa mora dihati z dvema kriloma pljuč

To začetno evropsko združevanje je šele rodni začetek velike vizije papeža Janeza Pavla II., ki je ob začetku svoje papeške službe opozoril na nujni veliki projekt, ki še čaka uresničitve, namreč: Evropa mora dihati z dvema kriloma pljuč.

Evropa sega od Atlantika do Urala. Evropa nima samo romanske in germanske tradicije, temveč tudi slovansko Evropo zaznamujeta v zahodnih delih katoliška in protestantska tradicija, v vzhodnih deželah pa pravoslavje. Nemški filozof Freidrich Hegel pravi: Resnica je v celoti!

Prejemnik Peterlinove nagrade Jože Kopeinig med nagovorom. Foto: Ivo Žajdela

Zgodovinska resnica ni v posesti ene osebe, stranke, dežele

Ko govorimo o Evropi, moramo to iskreno upoštevati in dosledneje gojiti dialog na vseh ravneh, na političnih, družbenih, kulturnih in tudi na cerkvenih srečanjih in mogoče prav tam, ker je osnovna duhovna melodija vendar krščanska, kljub mnogim zgodovinskim zapletom in medsebojnim nerazumevanjem. Pri nujno potrebnem dialogu pa je treba z večjim spoštovanjem upoštevati mentaliteto, mišljenje in čutenje drug drugega.

Tudi zgodovinska resnica ni v posesti ene osebe, stranke, dežele, temveč v skupnem spoznanju, kaj nas skupno bogati, razlikuje ali še ločuje. Zmagati mora resnica v ljubezni. To velja nič manj in celo najprej za iskren ekumenizem. Te misli me močno zaposlujejo in smo jih obravnavali tudi v Tinjah na več različnih prireditvah in simpozijih. Ta tema pa je prisotna prav tako v Dragi, v tej duhovni fakulteti sredi Evrope.

Prejemnik Peterlinove nagrade Jože Kopeinig med nagovorom. Foto: Ivo Žajdela

Babilonski stolp se je zrušil zaradi samovšečnosti in ošabnosti ljudi

Trenutno pa nas vse zaposlujejo še vsa druga vprašanja usodno spreminjajočega se podnebja, ne rešen problem raznovrstnih migracij, vprašanja energetskih zalog, pa tudi hitri razvoj digitalnega sveta, umetne inteligence in kvantne fizike ter z njo nove tehnične revolucije.

Sredi tega spreminjajočega se sveta pa človek, ki doživlja ob nasipu množičnih informacij osamelost, želi srečanj z ljudmi, prijatelji, a ne z roboti. Slika Krik norveškega umetnika Edvarda Muncha se mi zdi najbolj zgovorna za počutje mnogih sočasnikov. A vernemu človeku govori tiho in šepetaje v srce, ne po zvočnikih, Bog sam in nas bodri: »Ne bojte se, jaz sem z vami vse dni!« Babilonski stolp se je zrušil zaradi samovšečnosti in ošabnosti ljudi, ker so strmeli v višine a zanikali Boga.

Prejemnik Peterlinove nagrade Jože Kopeinig med nagovorom. Foto: Ivo Žajdela

Kjer udeleženci pozorno prisluhnejo drug drugemu

Draga pa je slovenski duhovni Areopag, kjer se krešejo iskrene misli, kjer udeleženci pozorno prisluhnejo drug drugemu in se rojevajo vztrajna hotenja in vzajemnost za dobro slovenskega rodu v slogi s sosednimi narodi. Draga je v vsej prizadevnosti zadolžena Bogu, ki je Oče vseh ljudi in ki želi spravo in mir vsakemu narodu in vsem ljudem.

Draga je doslej prepričljivo živela svoje poslanstvo in želimo, da bo še naprej ostala viden svetilnik, ki nam kaže pot v skupno dobro, končno v skupno domovino nad zvezdami. – Tega se močno veselim! (Najraje bi rekel: Amen!)

Prejemnik Peterlinove nagrade Jože Kopeinig, ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc in Valentin Inzko. Foto: Ivo Žajdela

1/10