Somaševala sta p. dr. Igor Salmič in župnik na Opčinah Franc Šenk. Foto: Ivo Žajdela

Za geslo Študijskih dnevov Draga so letos izbrali verz Srečka Kosovela: »Eno je sveto: Preprosto in pristno.« S tem so se želijo pokloniti velikemu pesniku Krasa ob 100. obletnici njegove smrti.

Foto: Ivo Žajdela

Kaj pomeni biti človek v času umetne inteligence

Letos so se spraševali, kaj pomeni biti človek v času umetne inteligence ter drugih digitalnih tehnologij, oziroma kako ohranjati in krepiti človeškost v teh razmerah. Umetni inteligenci so neposredno namenili osrednjo pozornost v soboto, na drugi dan Drage, na okrogli mizi z naslovom Umetna inteligenca, motor epohalnih sprememb. Na njej so sodelovali univerzitetni profesor dr. Andrej Flogie, raziskovalec Instituta Jožef Stefan dr. Marko Grobelnik in podjetnik Jan Macarol.

P. dr. Igor Salmič, generalni vikar minoritskega reda, je govoril je na temo Graditi mir. Ob 800. obletnici smrti sv. Frančiška Asiškega. Foto: Ivo Žajdela

Graditi mir in duh Asisija

V nedeljo je po dopoldanski maši nastopil p. dr. Igor Salmič, generalni vikar minoritskega reda. Govoril je na temo Graditi mir. Ob 800. obletnici smrti sv. Frančiška Asiškega. Osredinil se je na sv. Frančiška in duh Asisija ter na njegov pozdrav Mir in dobro. Dejal je, da je prvotni Frančiškov pozdrav bil Gospod naj ti da svoj mir. Mir je sad molitve, povezave z Bogom, spreobrnjenja, odpuščanja, bratstva. O miru se pridiga zato, da se z njim živi.

Papež Janez Pavel II. je o srečanju v Asisiju leta 1986, na zgodovinskem molitvenem srečanju za mir, ki se ga je udeležilo več kot 150 verskih voditeljev različnih verstev, dejal, da je treba to, kar se je zgodilo takrat v Asisiju, negovati naprej. Srečanje je pomenilo velik mejnik v medverskem dialogu. Iz tega dogodka se je rodil pojem »duh Asisija«. Ta izraz danes označuje trajno gibanje ter zavezništvo med verami, ki si prek dialoga, molitve in medsebojnega spoštovanja prizadevajo za mir, pravičnost in odpravo konfliktov.

Kako povezati mir, umetno inteligenco in duhovnost

Predavatelj je spomnil tudi, kaj sta papeža Frančišek in Leon XIV. postavila v središče: mir, ki je razorožen in razorožujoč. Kako povezati mir, umetno inteligenco in duhovnost so bila že vprašanja papeža Frančiška. Prva okrožnica papeža Leona XIV. z naslovom Magnifica Humanitas, izdali so jo maja 2026, obravnava vprašanje miru predvsem skozi prizmo sodobne tehnologije, umetne inteligence in kulture moči. Tematiki miru je posebej posvečeno zadnje, peto poglavje dokumenta. Papež je v okrožnici z močno prispodobo »razorožitev umetne inteligence« pozval svetovno skupnost, naj tehnologijo osvobodi vojaške logike in prepreči, da bi postala sredstvo smrti ali novodobnega suženjstva.

Papeško prizadevanje je, na kakšen način graditi družbo miru. Predavatelj je v zaključku izčrpnega predavanja na temo miru poslušalcem položil na dušo vprašanje: Na kakšen način mi lahko prispevamo k miru?

Soočenje z naslovom Demokracija na Slovenskem. Ob 35. obletnici samostojne slovenske države je povezovala Erika Jazbar, sogovornika sta bila pravnica dr. Verica Trstenjak in ekonomist dr. Janez Šušteršič. Foto: Ivo Žajdela

Zelo si moramo prizadevati za izboljšanje naše pravne kulture

Sklepni dogodek letošnje Drage je bilo soočenje z naslovom Demokracija na Slovenskem. Ob 35. obletnici samostojne slovenske države. Povezovala ga je Erika Jazbar, sogovornika sta bila mednarodno uveljavljena pravnica dr. Verica Trstenjak ter ekonomist in nekdanji minister dr. Janez Šušteršič.

Verica Trstenjak je dejala, da je bila Slovenija na področju demokracije in prava delno uspešna. Odvisno je, s kom v Evropi se primerjamo, ali z nekdanjo Jugoslavijo ali s Švico. Opozorila je, da s prispodobo »druga Švica« mislimo na plače, ne pa na primer na pravno državo. Zato si moramo zelo prizadevati za izboljšanje naše pravne kulture. »Imamo še precej dela.«

Pogovor je povezovala Erika Jazbar. Foto: Ivo Žajdela

Glavni problem so sodstvo, mediji in stopnja korupcije

Na vprašanje, po čem smo bili po demokratizaciji uspešni in pri čem ne, smo po njenem bili uspešni pri izgradnji demokratičnih ustanov. Zamudili pa smo, da bi te delale učinkovito, neodvisno, nepristransko, tako kot je to značilno za razvite demokracije. Glavni problem so sodstvo, mediji in stopnja korupcije. To je ponazorila s primerjavo s sosednjo Avstrijo. Pri stanju pravne države je Avstrija na 12. mestu, Slovenija pa na 26. Ustanove v praksi ne delujejo zadovoljivo, premalo je odgovornosti. V Sloveniji politike ne jemljemo kot resno dejavnost. K temu pomembno prispevajo tako imenovani novi obrazi v politiki in s tem povezana neizkušenost. Spomnila je, da nismo uveljavili zavedanja o javnem in zasebnem, predvsem ne na področju zdravstva in šolstva. Politični poli so se postavili na pole branjenja enega ali drugega. Spomnila je tudi na problem prenormiranosti v Evropi.

Sodstvo si lahko poveča ugled le samo

Izpostavila je problem neizvajanja zakonov oziroma pravne kulture in odgovornosti pri tem. »Zakone imamo zato, da jih upoštevamo, saj pravna pravila treba upoštevati.« Pri nas se jih ne držijo ne državna uprava ne pravosodje. Velik problem je počasno izvajanje in nato še pritožbe.

Je velik kritik slovenskega sodstva, saj je to neučinkovito in pristransko. Sodstvo si lahko poveča ugled le samo. Glede trajanja postopkov statistika govori, da je pri tem Slovenija na 17. mestu (od 25), Avstrija pa na četrtem. Glede izdatkov za sodstvo smo na 6. mestu, drugi v Evropi pa po številu sodnikov. Glede pranja denarja smo na 22. mestu (od 24), glede korupcije pa na 20. mestu (od 21).

Mednarodno uveljavljena pravnica dr. Verica Trstenjak. Foto: Ivo Žajdela

Povečati moramo učinkovitost sistema in odgovornost družbe

Pravnica dr. Verica Trstenjak je govorila tudi o načelu odgovornosti znotraj političnih strank. Izjemno pomembno je zaupanje, zanj mora skrbeti tako posameznik kot stranka. Glede predsednice države je poudarila, da je to državotvorna funkcija. Predsednica mora skrbeti za to, da je državnik. Skrbeti mora za domoljubje.

Na koncu je povzela, da rabimo izboljšanje, ker imamo radi domovino. Če želimo komu dobro, želimo, da se izboljša. Zato moramo povečati učinkovitost sistema in odgovornost družbe.

Poglejmo, kaj ljudje dobro delajo in to potem prelijmo v zakone

Na vprašanje v čem je bila Slovenija v tranziciji najbolj uspešna in kje ne je ekonomist in nekdanji minister dr. Janez Šušteršič meni, da smo najbolj močni na gospodarskem področju, v ustvarjalnosti ljudi. Največja slabost pa je korupcija in ustanove pravne države.

Verjame v slovensko gospodarstvo. Imamo sicer majhna podjetja, med njimi veliko zelo uspešnih, vendar imamo tudi malo velikih podjetij. Opozoril je na izjemno prenormiranost gospodarstva in drugih področij življenja države. Namreč, ljudem moraš pustiti, da delajo, kar hočejo (ne samo, da mislijo, kar hočejo).

Poglejmo, kaj ljudje dobro delajo in to potem prelijmo v zakone. Reforme za konkurenčno in svobodno gospodarstvo ne morejo skozi. Zavzema se za veliko bolj svoboden gospodarski sistem, kar pomeni tudi za manj obsežen Uradni list. Pri gospodarstvu je problem tudi negotovost, spreminjanje pravil, pogojev.

Ekonomist in nekdanji minister dr. Janez Šušteršič. Foto: Ivo Žajdela

Navijaška mentaliteta povzroča polarizacijo, napadanje eden drugega

Glede demokracije je dejal, da je ta precenjena. Od nje preveč pričakujemo. Imamo volitve in politični del, ob tem pa tudi participativni del oziroma civilno iniciativo. Kje je problem: Večina ljudi so opazovalci, ki na volitvah postanejo navijači. Navijaška mentaliteta povzroča polarizacijo, napadanje eden drugega. V gospodarstvu so rezultati merljivi, v politiki pa poslušamo interpretacije, na primer kako je nekaj velik uspeh.

Ker so trenutno v Sloveniji aktualni referendumi, je ekonomist in nekdanji minister dr. Janez Šušteršič dejal, da je bistvena razlika med njimi v Švici in Sloveniji. Instrument posvetovalnega referenduma moramo črtati, ker nima nobenega smisla, poleg tega ga politiki zlorabljajo.

Lahko smo optimistični, imamo potenciale

Poudaril je, da moramo omejiti porabo države. Samo lani je vlada povečala izdatke za 11 odstotkov. »To ne more iti tako naprej.« Vprašal je, ali delamo prave stvari s tem denarjem. Ali bi lahko delali boljše z manj denarja? Država ima prevelik vpliv, pri tem je omenil sklade, javna naročanja, medije ... ogrožajo nas klientelizem in omrežja. Organizirajo demonstracije, ko so jim nek kanal denarja zaprli. Spomnil je tudi na naš izvirni problem, to je samozadovoljstvo, saj nam sploh še ni jasno, da nad druge države prehitevajo.

Na koncu je ekonomist dr. Janez Šušteršič povzel, kje je prednost Slovenije. Premalo se zavedamo, kako dobri smo. Imamo znanje, pridnost, odgovornost. Malo več si moramo upati v podjetniškem smislu. Skratka, lahko smo optimistični, imamo potenciale.

Letošnjo Peterlinovo nagrado je Jožetu Kopeinigu izročila ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc. Foto: Ivo Žajdela

Peterlinovo nagrado so podelili Jožetu Kopeinigu

Letošnjo, 15. Peterlinovo nagrado so podelili Jožetu Kopeinigu, koroškemu duhovniku ter kulturnemu in narodnemu delavcu, ki je maja letos praznoval 85 let. Od leta 1968 je bil skoraj šest desetletij, do letošnje upokojitve, rektor Katoliškega doma prosvete Sodalitas v Tinjah. Nekdanji predvojni skromni dom duhovnih vaj se je pod njegovim vodstvom razvil v versko, izobraževalno in umetnostno središče širokega pomena. Med drugim je staro poslopje bistveno povečal, posodobil in obogatil s številnimi umetniškimi deli. V njem si z dvojezičnim programom sledijo srečanja, seminarji, tečaji, duhovne vaje, romanja in drugo. Znana novoletna srečanja v Tinjah imajo mnogo sorodnosti z s Študijskimi dnevi Draga.

Prejemnik Peterlinove nagrade Jože Kopeinig, ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc in Valentin Inzko. Foto: Ivo Žajdela

1/21