Po predstavitvi ključnih dosežkov KGZS je Jože Podgoršek podčrtal, da bodo letos med ključnimi izzivi nova birokratska bremena, ki jih prinašajo vsaj štirje zakonski akti: uredbe o biovarnosti, o deforestaciji in o neposrednih plačilih, dodatna birokracija bo potrebna tudi pri vodenju porabe sredstev za varstvo rastlin.

V pol leta ob 10 tisoč kmetij

»Uredba o biovarnosti po prvotni različici terja ogromno birokracije in investicij. Če bi obveljal pravilnik v takšni obliki, bi bržkone v pol leta izgubili 10 tisoč kmetij, saj se kmetije z nekaj glavami živine s tem ne bi želele ukvarjati,« je bil jasen Podgoršek in dodal, da se težave pojavljajo tudi pri dvigu omrežnine za električno energijo.

Povečanje omrežnine za 650 %

»Dobili smo nekaj dokazil, da je na kmetijah s sončnimi elektrarnami omrežnina višja tudi za 650 %, kar je nepredstavljivo,« je opozoril prvi mož KGZS. Po njegovem je veliko protestnih zadev še nerealiziranih, zaradi česar je treba pospešiti pogajanja z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).

Leto pogajanj o protestnih zahtevah

Leto 2024 je bilo namreč leto pogajanj o protestnih zahtevah; nekaj jih je bilo uresničenih, večina pa ostaja neizpolnjenih. Ni realizirano večje informiranje javnosti o pravici do kmetovanja, ureditev aktivnega kmeta, zmanjšanje administrativnih bremen za kmeta (delna rešitev je lahko digitalizacija), redno izplačilo ukrepov SKP.

Neudejanjeno tudi ...

Neudejanjene so tudi še zahteve o sorazmerni delitvi investicijskih sredstev, dostopu do finančnih inštrumentov za vse kmete (ne le za mlade kmete in majhne kmetije), reviziji OMD plačil in izplačil, zaščiti najboljših kmetijskih zemljišč, spremembi politike Sklada kmetijskih zemljišč, označevanju masne bilance, več lokalne hrane v javnih prehranskih obratih ...

Posnetek novinarske konference KGZS je najti TUKAJ.

Slaba luč na celoten sektor

»Prehajamo na morebitne nekatere spremembe učnih načrtov za osnovne šole, kjer je v učbenikih za 5. razred kmetijstvo označeno kot eden največjih onesnaževalcev, ne pa – kakor je bilo nekdaj – kot pridelovalec krajine, skrbnik krajine … To meče slabo luč na celoten sektor in tudi odvrača mlade od teh poklicev,« je prepričan Podgoršek.

NE Mercosurju

Zelo jasna stavkovna zahteva je bila glede prostotrgovinskega sporazuma z državami Južne Amerike, in sicer »NE Mercosurju«, pri čemer na zbornici vztrajajo. Zahtevali so tudi, da se Zakon o zaščiti živali uskladi s kmeti in veterinarsko stroko, ne pa aktivistično, kakor se je zgodilo. Med zahtevami je bila tudi povečanje subvencij za gojitvena dela tudi v zasebnih gozdovih.

Sprejemanje zakonodaje naj ne bo rokohitrsko

Glede enoletne koncesije Javne službe kmetijskega svetovanja je izpostavil, da ta deluje dobro, zato računa na podporo politike in dolgoročno stabilnost. Letos je pričakovati veliko sprememb zakonodaje, tudi zakonodaje s področja živil in krme, Zakona o zdravju živali, Zakona o zaščiti živali, Zakona o kmetijstvu: »Upam, da se zakonodajni paket ne bo sprejemal rokohitrsko, temveč da bomo imeli vsi dovolj časa za strokovni pregled zakonodaje.«

Novi v. d. direktorja KGZS

Predstavil se je tudi Miran Mavsar, ki je konec lanskega leta na mestu direktorja KGZS kot v. d. zamenjal Janeza Pirca. Zbornico ocenjuje kot povezovalni člen kmetov in stroke do zakonodajne veje oblasti, kot njen največji kapital pa vidi kader. Zagotavlja, da bo kader ostal na tako visoki ravni in se dodatno usposabljal, da bodo lahko kos vsem izzivom.

Vabilo mladim

»Čakajo nas upokojitve nekaterih sodelavcev, naša prva naloga pa je nadomestiti jih s primernimi kadri, ki bodo v prihodnje nadaljevali njihovo delo, kar je prioriteta letos in v prihodnjem letu. Vse mlade, ki želijo poklicno pot začrtati znotraj KGZS, vabim, naj sledijo razpisom, ki bodo objavljeni,« je poudaril Mavsar.

Kdo je Miran Mavsar?

Novi direktor KGZS je oče treh otrok in prihaja iz hribovsko-gorske kmetije v Krškem, na kateri pridelujejo jabolka in redijo nekaj glav živine. Po poklicu je agronom. Pred prevzemom funkcije je opravljal delo kmetijskega svetovalca specialista na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto, na katerem je bil zaposlen od leta 2003.