Dogodka se udeležujejo tudi številni prostovoljci, gibanja in združenja, ki se posebej posvečajo invalidnim osebam. »Preden odpravimo arhitekturne, moramo odpraviti miselne ovire,« je za vatikanske medije povedala Bianca Maria Moioli, 71-letna prostovoljka iz Rima, ki pomaga ženskam, otroke ter mladim v težavah in ki je v zadnjih letih odprla tri domove za mladoletne osebe s posebnimi potrebami.

Ustvariti je treba most ter pomagati pri oblikovanju vezi med tistimi, ki živijo t. i. »normalno« življenje, in tistimi, ki se morajo vsak dan soočati z izzivi, povezanimi tako s samim seboj kot z okolico. Bianca Maria se je za prostovoljno delo odločila leta 2018, po upokojitvi. Posvetila se je invalidnim osebam, se začela udeleževati srečanj in si želela bolje razumeti njihove težave, saj invalidnost zelo spremeni življenje.

V baziliki sv. Petra. FOTO: Vatican Media

Predsodki ostajajo in veliko jih je

Vedno bolj spoznava, kako pomembna je »ponižnost, da stopiš v čevlje druge osebe in se poistovetiš z njenimi občutki«. »Največji nauk, ki sem ga dobila, je bil prav ta: vedno se učimo od drugega,« je pojasnila. »Predsodki o invalidih še vedno obstajajo in veliko jih je. Zdi se, da se je izboljšal le jezik, tako da danes ne govorimo več o 'prizadetih osebah'. Nekaj upanja je med mladimi, ki so bolj občutljivi in pozorni na to vprašanje, vendar je to še vedno premalo.«

Še vedno prevladuje kultura odmetavanja tistih, ki niso učinkoviti in storilnostno naravnani ...

Bianca Maria poudarja, da še vedno prevladuje kultura odmetavanja tistih, ki niso učinkoviti in storilnostno naravnani, o čemer je pogosto govoril papež Frančišek: »Bil je papež, ki sem ga veliko poslušala. Zavrnil je veliko napačnih drž ter v središče pozornosti postavil šibke in družbeno odrinjene. Zares je bil papež usmiljenja.«

Jubilejno bogoslužje v baziliki sv. Pavla zunaj obzidja

Prvi dan jubileja je nadškof Rino Fisichella obhajal slovesno sveto mašo v baziliki sv. Pavla zunaj obzidja. Med bogoslužjem je v molitvi med drugim izrekel prošnjo, »naj nam zapuščina pokojnega papeža Frančiška nakloni pogum, da ne bi ostali tiho«.

Nadškof Fisichella je v nagovoru uporabil izraze, kot so »upati si«, »revolucija« in »običajen«. Kot je dejal, se te tri besede, združene v eno misel, zdijo kot bistroumni nesmisel, vendar razkrivajo utripajoče srce vključevanja: preoblikovanje »njih« v »nas« brez potrebe po posebni retoriki ali izjemnih dejanjih.

To hrepenenje izražajo glasovi invalidov in njihovih sopotnikov na poti v objemu skupnosti, kjer, kot je poudaril nadškof Fisichella, »nihče«, če je resnično sprejet, »ne more ostati sam«.

Med današnjo katahezo na Trgu sv. Petra. FOTO: Vatican Media

Bogoslužje s prevodom v znakovni jezik

Nadškof Fisichella je pristojen za organizacijo svetega leta in številnih posebnih jubilejev, med njimi tudi jubileja invalidov.

Udeleženci so ponedeljkovo sveto mašo obhajali v baziliki, ki hrani posmrtne ostanke apostola poganov in kamor se že več kot dve tisočletji neprekinjeno zgrinjajo množice romarjev. Bazilika je tokrat razprla svoje starodavne »roke« vernikom z novimi znaki dobrodošlice in pozornosti, vključno s klančinami za invalidske vozičke ob majhnem marmornatem stopnišču, ki vodi do osrednjega vhoda.

Slovesno bogoslužje je bilo inovativno v okviru tradicije, saj je vernikom nudilo prevod vseh pesmi in molitev v mednarodni znakovni jezik LIS.

Nadškof Fisichella med katehezo na Trgu sv. Petra. FOTO: Vatican Media

Nadškof Fisichella: bodite priče Kristusove ljubezni

Danes so se udeleženci jubileja invalidov zbrali na Trgu sv. Petra, kjer je nadškof Fisichella zanje pripravil katehezo. Spodbudil jih je, naj v sebi poživijo upanje, kajti vsi, ki živijo z določeno šibkostjo, so priče Kristusove ljubezni. Kot je poudaril, je letošnje sveto leto »jubilej upanja, jubilej, med katerim moramo poživiti upanje, ki je v nas, kot nas je učil papež Frančišek«. Po nadškofovih besedah je upanje vedno z nami in nas vodi skozi vse življenje.

Zaradi slabosti je človek sposoben še bolj ljubiti, invalidi pa znajo na poseben način pričevati o resnični krščanski ljubezni.

Nadškof je zbranim romarjem položil na srce, da so v središču Cerkve, »saj ste najpomembnejši prav zato, ker ste pogosto najslabotnejši«. Toda v slabosti moramo najti svojo poklicanost v Cerkvi. Zaradi slabosti je človek sposoben še bolj ljubiti, invalidi pa znajo na poseben način pričevati o resnični krščanski ljubezni: »To je trenutek, da poživite upanje, kajti vsi, ki živijo z določeno šibkostjo, so priče Kristusove ljubezni.«

Nadškof Fisichella je zbrane udeležence jubileja invalidov spodbudil, naj postanejo še bolj ustvarjalni, srečni in radostni ter naj svetu posredujejo upanje, ki živi v njih.