Rodil se je 12. januarja 1936 v Leobnu na avstrijskem Štajerskem. Po gimnaziji v Gradcu je tam študiral pravne znanosti in promoviral 1957. Nato je študiral teologijo v Salzburgu in Gradcu. Duhovniško posvečenje je prejel 1961 v Gradcu. Bil je visokošolski študentski duhovnik in voditelj Afriško-azijskega inštituta. 7. decembra 1981 je bil imenovan za škofa krške škofije v Celovcu. Škofovsko posvečenje je prejel 24. januarja 1982 v celovški stolnici in si za vodilo izbral misel »Vse je vaše, vi pa ste Kristusovi« (1 Kor 3,23).

Povezan s Slovenijo

V Avstrijski škofovski konferenci je bil referent za mladinsko pastoralo, za liturgijo, umetnost in kulturo, za sredstva družbenega obveščanja idr. Bil je član rimskih in evropskih ustanov. Vedno je bil prijateljsko povezan s Slovenijo – rad je omenjal svoje slovenske korenine – in se pogosto udeleževal skupnih slovesnosti, soorganiziral srečanje treh dežel ipd. Svojo solidarnost je diskretno izkazal tudi sosednji nadškofiji.

Bil je pobudnik pogovorov pri Svetem Juriju ob jezeru (St. Georgener Gespräche, od leta 1984), ki so jih vodili ugledni predavatelji kot Hans Urs von Balthasar in Joseph Ratzinger ter drugi. Škof Kapellari je vedno gostoljubno sprejemal tudi duhovnike in študente iz Slovenije.

Številne njegove knjige tudi v slovenskem prevodu

Od 4. marca 2001 do upokojitve 2015 je bil škof v Gradcu-Seckau. Napisal je številne knjige o teologiji, o Cerkvi, umetnosti, leposlovju, politiki in gospodarstvu, predaval in objavljal v zbornikih, revijah in časopisih. V slovenskem prevodu imamo številne njegove članke in knjige Človeški čas v božjem času. Pota skoz cerkveno leto, 2006; Sveta birma. Darovi Svetega Duha, 2008⁴; Nato pride smrt. Podobe o umiranju, 2009; Sveta znamenja v bogoslužju in vsakdanjosti, 2013.

Ob njegovem jubileju je izšel zbornik, kjer so slavljenca počastili ugledni avtorji, tudi Slovenec Valentin Inzko. Poudarili so Kapellarijevo navzočnost v teologiji, kulturi, literaturi, umetnosti in družbeni stvarnosti. Slavljenec je med drugim povedal: »Po vsem svetu vidim veliko pozitivnega.« Izrazil je hvaležnost Bogu za njegovo dobrotljivo vodstvo v življenju. Iz mnogovrstnih dejavnosti in srečanj »je zrastla bogata življenjska žetev, ki bo uspevala tudi v prihodnje, če Bog da«.

Trajni sledovi

S Koroško, kjer je deloval dve desetletji, se čuti močno povezanega. Ostali so »trajni sledovi«. Vrhunec je bil obisk papeža Janeza Pavla II. leta 1988 v Krki, ki so se ga udeležili vsi slovenski bogoslovci, mnogi duhovniki in verniki. Kot graško-sekavški škof je leta 2007 v Marijinem Celju pozdravil tudi papeža Benedikta XVI. Žlahtnemu dostojanstveniku iskrene čestitke in najboljše želje!