Duhovnik, mučenec

Georg Häfner se je rodil v Würzburgu leta 1900. Ob koncu 1. svetovne vojne, ko je odslužil vojaščino, je začel študirati teologijo. V duhovnika je bil posvečen leta 1924. „Pastoralno je deloval v času nacistične diktature,“ je v izjavi za agencijo Zenit zapisal postulator njegovega postopka Andrea Ambrossi. „Resno se je posvečal svojim obveznostim in dolžnostim. Bilo pa je neizogibno, da njegova pastirska vnema ne bi izzvala spora z nacisti tako daleč, da je duhovnik, ki je bil dober in na voljo vsem, postal politični sovražnik.

Pastoralne pobude redovnika so naciste jezile. Oktobra 1941 so ga odpeljali v koncentracijsko taborišče v Dachau, kjer je umrl avgusta 1942. Ambrossi je pripomnil, da se pater Häfner ni imel namena naravnost upirati nacizmu. Dejstvo pa je, da ga je popolno izpolnjevanje njegovega duhovniškega delovanja neizogibno privedlo do tega, da je postal žrtev svojega prepričanja po vesti, to je, svojih pastoralnih obveznosti. Celo v koncentracijskem taborišču je Häfner dejal, da v življenju ne more biti sovražnikov. Njegov cilj je bil razodevati in dajati ljubezen, da bi ljudje imeli življenje in ga imeli v izobilju, je dejal postulator. V Dachauu pokazal popolno predanost Bogu. Po besedah postulatorja smo v resnici pred mučencem za spravo, duhovnikom, ki je bil prepojen z globoko ljubeznijo do križa, najbolj verodostojnim pričevalcem za vero.

Georg Häfner je bil beatificiran v nedeljo, 15. maja 2011.