Skomarje na Pohorju, cerkev sv. Lamberta. Foto: Ivo Žajdela

Jurij Vodovnik, bukovnik in ljudski pevec, se je rodil leta 1791 na Skomarju, ki leži skoraj tisoč metrov visoko na južnih obronkih Pohorja nad Zrečami. Izučil se je za tkalca, bil cerkovnik, ljudski živinozdravnik, na starost se je preživljal s petjem svojih in tujih pesmi (umrl je leta 1858).

Svoje pesmi je sam zapisoval in pogosto tudi uglasbil. Večinoma so se širile v prepisih in s petjem, mnoge so ponarodele, zato je za nekatere, ki so se mu pripisovale, danes težko reči, kdo je njihov resnični avtor. V stanovskih in prigodniških pesmih šaljivo in poučno govori o svojem in vaškem življenju, iz nabožnih pesmi se oglaša tudi razsvetljenski in baročni moralizem.

Vodovnikovo Pohorje. Skomarje na Pohorju, pogled od sv. Vida nad Vitanjem. Foto: Ivo Žajdela

Ne smemo ga meriti z vatlom za Prešerna ali Gregorčiča

Literarni zgodovinar Matjaž Kmecl je uvodoma v knjigo zapisal, da je Jurij Vodovnik ena najzanimivejših in najslikovitejših osebnosti slovenskega pesniškega občestva. V primerjavi z mnogimi dolenjskimi ljudskimi pevci, ki jim je Fran Levstik pel slavo, čeprav je zmogel zapisati komaj kateri njihov hitro pozabljeni stih, je bil v veliki prednosti, saj je svoje pesmi zapisoval (in se pod mnogimi tudi podpisal). Štrekljeva zbirka ljudskih pesmi, nastala pol stoletja kasneje, kaže, da skoraj ni bilo kraja, kamor niso prodrle. Vodovnika seveda ne smemo meriti z vatlom za Prešerna ali Gregorčiča, temveč z mero za ljudske pevce, in po tej je Vodovnik med prvimi.

Anton Gričnik je poskrbel za vse o Juriju Vodovniku

Anton Gričnik, tudi sam doma z južnih obronkov Pohorja, je o Juriju Vodovniku zbral tako rekoč vse od pri­marnih virov do obsežne literature, ki mu je bila doslej namenjena. V knjigi je objavil 61 Vodovnikovih pesmi, poleg tega še 31, ki so domnevno njegove, in 14 takih, ki so mu jih po pomoti pripisovali, saj so tudi te del zgodbe o Juriju Vodovniku. Med Vodovnikovimi je vsaj deset doslej še neobjavljenih in 24 pesemskih fragmentov.

Mnogim pesmim je dodan enoglasni notni zapis viže brez podnapisa, avtor jo je večinoma vzel s skomarskega konca, ker je tako možnost avtentičnosti večja. Za vižo sledi »izčišče­na«, čim bolj avtentična Vodovnikova pesem v celoti, prva kitica pa prinaša s poudarjenimi zlogi ritmični oziroma metrični model pesmi. Sledijo različice (v kurzivi), ki jih je Gričnik navedel skupaj, stih za stihom.

V drugem delu knjige je obširno povzel vse najpomembnejše zapise o Vodovniku, teh pa je kar 316. Knjiga tako prinaša izjemno bogat vir podatkov o Vodovniku. Predstavil je tudi pomembnejše zbiralce, zapisovalce in izvajalce Vodovnikovih pesmi. Dodal je slovarček 650 manj znanih (narečnih) izrazov.

Spominska plošča Juriju Vodovniku na Skomarju na Pohorju. Foto: Ivo Žajdela

Kar delam, delam za preproste ljudi

Vso to snov je avtor razporedil v šest poglavij, od katerih jih pet zajema pesmi, zadnje pa literaturo in vire. V prvem poglavju so pesmi o samem pesniku, v drugem o njegovi rojstni vasi in župniji Skomarje, v tretjem spoznavamo kraje, kjer je pesnik hodil in deloval, četrto pa govori o njegovem času na splošno.

Avtor pravi, da je kljub množici gradiva želel ustvariti preprosto, pregledno celoto: »Kar delam, delam namreč za preproste ljudi, za ljudi, ki so imeli manj možnosti za izobrazbo, zato želim, da bi bilo vse preprosto in pregledno, pa kljub temu tudi dovolj strokovno in dokumentirano.«

Spomenik Juriju Vodovniku na Skomarju na Pohorju. Foto: Ivo Žajdela

Knjiga z zbranimi pesmimi Jurija Vodovnika obsega zajetnih 662 strani

Gričnikova knjiga z zbranimi pesmimi Jurija Vodovnika obsega zajetnih 662 strani. Pa to še zdaleč ni vse, kar je ta marljivi zbiralec ljudskega blaga in zgodovinskih drobcev, ki jih je doslej objavil v svojih številnih, prav tako zajetnih knjigah zbral in nam ima povedati o pohorskem pevcu. 

Anton Gričnik je nato napisal še dve knjigi o Juriju Vodovniku. Leta 2006 Jurij Vodovnik. Po njegovih poteh (1.116 strani), v njej je prikazal Vodovnikove poti in ga primerjal z njegovimi sodobniki, ter leta 2008 biografijo o njem z naslovom Jurij Vodovnik. Jaz hočem bit’ fraj (784 strani).

Ivo Žajdela, Jurij Vodovnik, Anton Gričnik, Demokracija, 26. 2. 2004

1/8