Ob tej priložnosti smo za mnenje o tem, kako naj se verniki aktivno vključimo v molitev in kaj njemu osebno molitev za edinost pomeni, povprašali Stanislava Lipovška, upokojenega celjskega škofa in predsednika Komisije za ekumenizem in medreligijski dialog. 

Molitev za edinost kristjanov je »imenitna naloga slehernega zavednega kristjana, kajti vemo, da je Jezus postavil edinost med kristjani kot naše razpoznavno znamenje: "Po tem vas bodo spoznali, da ste moji učenci, če se ljubite med seboj," kot je zapisano v Janezovem evangeliju.« 

Teden molitve za edinost kristjanov v Celju leta 2020. FOTO: Jože Potrpin

Kristjani naj bi bili vzor, kako je treba odpustiti 

To lahko izpolnjujemo le, »če smo prijatelji, sodelavci, ne pa da se med seboj sovražimo in prepiramo. To je velika naloga. Kako večje dogajanje v sklopu Tedna molitve za edinost kristjanov žal tudi letos ovira tale nesrečni virus. Imamo pa standardni program, ki se je začel v torek, 18. januarja, in knjižnico s prilagojenim bogoslužjem za vsak dan. Bog daj, da bi ta knjižnica dosegla čim več molivcev oziroma čim več sodelavcev, da bi se vsi bolj zavedali, da vsak lahko nekaj naredi. Že v domačem okolju, kjer marsikdaj ni vse tako, kot naj bi bilo, potem pa seveda v župniji, družbi – samo poglejte v parlamentu, kako se "obdelujejo" med seboj. Kristjani pa naj bi bili vzor, kako je treba razumeti, odpustiti, na novo začeti, stopiti korak nazaj … Na glas povedati tisto, kar povezuje, in malo zamižati nad tistim, kar ovira,« nam predlaga Stanislav Lipovšek. 

Imamo našega ljubega papeža Frančiška, ki ga komaj dohajamo, ko na vsakem koraku povezuje, gradi mostove in nam dopoveduje, da smo vendarle vsi otroci nebeškega Očeta in kot taki bratje in sestre. (Stanislav Lipovšek)

Velika priložnost 

»Zame je Teden molitve za edinost kristjanov vedno velika priložnost, da skušam sam živeti to – ker je ničkoliko priložnosti, v mojem odnosu do Boga, do ljudi, s sodelovanjem v molitvenih akcijah. Letos, v času sinode, smo dobili celo pismo, da naj v skupnih molitvah aktivno sodelujemo s pravoslavnimi in evangeličani, kar sicer že počnemo. Zame je to predvsem čas, ko se oziramo v ideale – in to naj velja vedno, ne samo ob takih priložnostih. Sam sem trenutno malo oviran pri izvedbi dogajanja, ker sem v teh dneh prišel iz bolnišnice, ampak ni nič hujšega, imam pač malo pokore zraven,« se zasmeje in doda: »Ne morem biti tako aktiven, čeprav sem še vedno pri Škofovski konferenci odgovoren za to dogajanje. Ostajam pa apostol te edinosti – kajti to je evangelij, to je Jezus Kristus.«