Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Kaj birmance prepriča, da po birmi ne zapustijo Cerkve? [ANKETA]

Za vas piše:
Kristina K. Čušin
Objava: 06. 05. 2024 / 05:57
Oznake: Mladi, Župnija
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 06.05.2024 / 08:53
Ustavi predvajanje Nalaganje
Kaj birmance prepriča, da po birmi ne zapustijo Cerkve? [ANKETA]
Nekatere župnije mlade po birmi ponudijo k vključitvi v najrazličnejše dejavnosti. Fotografija je simbolična. FOTO: Tatjana Splichal

Kaj birmance prepriča, da po birmi ne zapustijo Cerkve? [ANKETA]

Po začetku praznovanja vesele novice o Kristusovem vstajenju se v župnijah začnejo praznovanja ob podelitvi zakramenta svete birme. Zakrament podelitve Svetega Duha ima pomembno duhovno vlogo v življenju vsakega kristjana. Mnogi mladi se po prejemu birme znajdejo na prelomnici. Srečajo se z vprašanjem, kako nadaljevati hojo po poti osebne vere.

V župnijah je na voljo več dejavnosti (v nekaterih več, v nekaterih manj), v katere se mladi lahko vključijo in tako še naprej dejavno živijo v krščanskem občestvu – kot animatorji, ministranti, skavti, bralci beril, pritrkovalci …

Nekaj mladih smo vprašali, kaj jih je pritegnilo in prepričalo, da so ostali dejavni v župniji, ter kakšna je njihova izkušnja krščanskega življenja po birmi.

Iva Koša, 17 let, župnija Lendava

Velikokrat rečejo, da se človekova vera začne s krstom, a jaz se s tem ne strinjam, saj menim, da se vera začne takrat, ko se vernik začne povezovati v odnos z Jezusom in ta odnos v sebi začuti. Moja pot vere se je začela z babico, ki me je naučila prve molitve, Sveti angel, ter od malih nog vsak večer z mano molila in me naučila, da se vsako jutro zahvalim Bogu za njegove darove.

V drugem razredu sem se pridružila ministrantom in redno ministrirala do birme. Pot ministrantke nadaljujem tudi po birmi, saj včasih še grem ministrirat.

Iva Koša. FOTO: Osebni arhiv

Na birmanskem srečanju so me animatorji še posebej motivirali, da sem tudi sama postala animatorka in s tem po birmi ostala aktivna v župniji. Veliko vlogo pri tem, da sodelujem v župniji, je imela moja družina, ki me že od malih nog vzgaja v veri.

Z animatorji velikokrat sodelujemo pri maši s petjem, branjem prošenj in beril. Verjamem, da je to, da po birmi ostajam dejavna v cerkvi, vplivalo na mojo osebno vero, saj moram priznati, da sem, odkar sem animatorka, v sebi začutila še večjo povezanost z Bogom in vero tudi rada oznanjam otrokom.

Lenart Mihalič, 16 let, župnija Novo mesto - sv. Lenart

V župniji ministriram in sem pri mladinskem verouku, kjer se pogovarjamo o temah iz revije Najst, o verskih in političnih vprašanjih ter se družimo. V naši župniji mi je predvsem všeč družba. Pri nas se srednješolci in študenti skupaj družimo in organiziramo dogodke. Pomagamo pri pripravi jaslic, v postnem in božičnem času pa včasih tudi pripravimo kakšno dramsko uprizoritev. Izven župnije sodelujem še na oratoriju novomeških župnij ter sem animator v Želimljem, na Prežganju in pri Frančišku za družine. Zdi se mi, da je dobro, da si aktiven tudi izven župnije, ker potem spoznaš več ljudi.

Lenart Mihalič s sestro Saro. FOTO: Osebni arhiv

V župniji sem ostal aktiven predvsem zaradi družbe, ker imam tam dosti prijateljev, tudi aktivnosti so zelo dobre. Poleti pa gremo z župnijo še na morje (kot nagrada za pevce in ministrante). Zdi se mi pomembno, da se v župniji počutiš sprejetega in da je dobro vzdušje za mlade.

Po sveti birmi v vsakdanjem življenju za pomoč malce večkrat prosim Svetega Duha, predvsem med testi, da mi pomaga rešiti kakšne stvari, ki jih ne znam, da dobim potem vsaj kakšno točko.

Tadeja Bone, 16 let, župnija Vipavski Križ

Oratorija sem se do zdaj udeležila že desetkrat, začela sem ga obiskovati z začetkom osnovne šole. Všeč so mi bile raznolike aktivnosti. Tam sem lahko bolj spoznavala in razumela Sveto pismo ter poglabljala svojo vero.

Tadeja Bone. FOTO: Osebni arhiv

Po birmi me je predvsem oratorij motiviral, da sem ostala aktivna v župniji, zgled mi je dala tudi moja sestra, ki je bila večkrat animatorka in tudi voditeljica oratorija. Letos bom tudi sama prvič animatorka, sem pa bila v tem šolskem letu že animatorka pri Frančiškovih otrocih, kjer mi je bil izziv priprava programa za otroke. Zgodbe iz Svetega pisma sem začela gledati z drugega zornega kota, saj sem jih morala na preprost način predstaviti otrokom. Poleg tega zanje pripravim tudi kakšno aktivnost, ki se povezuje s predstavljeno temo.

Prosti čas, ki ga namenim sodelovanju v župniji, me bogati in mi pomaga, da nadgrajujem svoje znanje ter poglabljam vero. Poleg tega razvijam tudi veščine sodelovanja, komunikacije, odgovornosti in se učim vodenja manjših skupin.

Blaž Malovrh, 20 let, župnija Polhov Gradec

V župniji sem aktiven pri mladinskem verouku in animatorjih, sodelujem tudi kot bralec beril in prošenj.

Blaž Malovrh. FOTO: Osebni arhiv

Da sem po birmi ostal aktiven v župniji, me je navdihnil predvsem oratorij leta 2019, ko sem bil prvič animator (takrat je bil junak oratorija Peter Klepec). Zaradi oratorija sem se potem pridružil še mladincem in bralcem, občasno pa pomagam tudi pritrkovati. Veliko vlogo pri tem, da sem ostal dejaven v župniji, so imeli moji sovrstniki in prijatelji.

Sodelovanje v župniji po birmi je seveda vplivalo tudi na moj pogled na vero. Predvsem sem zaradi tega bolj spoznal Sveto pismo, Jezusovo življenje in življenja svetnikov.

Nalaganje
Nazaj na vrh