Kardinal Charles Bo svari pred lažnimi pričakovanji ob obisku papeža Frančiška v Mjanmarju. »Če rečemo, da bo med papeževim obiskom v ospredju vprašanje Rohinj, potem bi bil to zgrešen kontekst«, je kardinal dejal v pogovoru za agencijo Ucanews. Papež Frančišek si želi v širšem smislu prispevati k miru in spravi v eni izmed najbolj konfliktnih azijskih držav.



»Papežvo geslo je ljubezen in mir: ljubezen med narodnostnimi skupinami, med verniki, med budistično večino in drugimi veroizpovedmi; mir pomeni, da se zaključijo desetletja dolge državljanske vojne, ki še vedno divjajo na severu države«, je poudaril kardinal Bo. Papež Frančišek bo pretežno budistični Mjanmar obiskal med 27. in 30. novembrom, zatem pa bo za tri dni odpotoval še v sosednji večinsko muslimanski Bangladeš.

Papež se zaveda stvarnosti političnega položaja v Mjanmarju, je pojasnil kardinal, in ni njegova stvar, da bi posredoval v državnih vprašanjih. »Kritizirati vojsko in vlado je lahko precej kontraproduktivno«, opozarja Bo in dodaja: »Papežu ne moremo dopustiti, da bi zgolj izrekel nekaj komentarjev, nato pa deželno Cerkev prepustil v opoziciji vojski, vladi in budistom.« Papež bo zato vsa sporna vprašanja v mjanmarju nagovoril na način, ki bo sprejemljiv tudi za vlado in vojsko.

Kot primer kompleksne politične stvarnosti je Bo navedel razmerje med civilno vlado Aung San Suu Kyi in vojsko. »Imamo dve vzporedni vladi«, je dejal kardinal z mislijo na ustavo, ki vojski zagotavlja vodenje ministrstev za notranje zadeve, obrambo in zaščito meja.

Kardinal Bo je v preteklih letih kot eden redkih spodbujal mjanmarsko vlado, naj ukrepa pri vprašanju Rohinj. Tudi papež Frančišek je večkrat izrekel kritiko odnosa do te islamske manjšine. Papeževe izjave so med nekaterimi budisti naletele na proteste, kar njegov obisk v državi do določene mere otežuje.

Od razglasitve neodvisnosti v Mjanmarju leta 1948 deželo ves čas pestijo oboroženi spopadi med vojsko in šestimi največjimi narodnostnimi skupinami, med katerimi so tudi krščanski Kari in Kahini. Nazadnje je nasilje izbruhnilo predvsem v pretežno muslimanski pokrajini Rakhine, potem ko je uporniška milica »Arakan Rohingya Salvation Army« (ARSA) konec letošnjega avgusta izvedla napade na policijske straže, na kar se je mjanmarska vojska zelo nasilno odzvala. Zaradi spora se je okoli 400.000 Rohinj zateklo v sosednji Bangladeš.

Vir: Kathpress
Foto: splet