Kaj bo v novi cerkveni pesmarici?
Kaj bo v novi cerkveni pesmarici?
Slovensko Cecilijino društvo pred godom zavetnice glasbe sv. Cecilije že vrsto let prireja dan slovenskih cerkvenih glasbenikov. Letos se je prek petdeset organistk in organistov, zborovodkinj in zborovodij, ter drugih cerkvenih glasbenikov, ki so domači na korih slovenskih cerkva, zbralo v cistercijanski opatiji v Stični. »Vesel sem, da smo se zbrali v tako velikem številu. Upam, da bo to prineslo nekaj dobrega k slovenski cerkveni glasbi,« je v imenu odsotnega predsednika Cecilijinega društva Tomaža Faganela v uvodu pozdravil rekordno število udeležencev – lansko številko so skoraj podvojili – organizator letošnjega srečanja, organist na koru cerkve v Višnji gori Milan Jevnikar. Zbrane cerkvene glasbenike iz vseh koncev Slovenije je nagovoril tudi stiški opat Janez Novak. Spomnil jih je, da so zbrani v enem od najstarejših mest v osrednji Sloveniji, kjer se je v srednjem veku v resnici slišalo gregorijansko petje. Stiški župnik p. Maksimilijan File pa je predstavil pevsko dejavnost v Stični: čeprav je župnija med manjšimi v Sloveniji, imajo okoli 1400 prebivalcev, imajo kar štiri cerkvene pevske zbore, poleg njih pa še manjšo skupino menihov cistercijanov, ki imajo redne tedenske vaje in tudi prepevajo pri bogoslužju v stiški baziliki.

V prostorih stiškega župnišča, kjer je bil nekdaj starodavni mlin, se je zbralo prek 50 cerkvenih glasbenikov. V sosednjem prostoru je bila "prodajna razstava", kot se je izrazil organizator Milan Jevnikar, edicij založbe Družina. Največ zanimanja je bilo za revijo Cerkveni glasbenik (foto Ksenja Hočevar)
Gregorijanski koral – najstarejša evropska glasba
V dopoldanskem delu srečanja so cerkveni glasbeniki prisluhnili dr. Juriju Snoju iz ZRC SAZU, ki jim je predstavil gregorijanski koral na Slovenskem. »Na Slovenskem je v srednjem veku obstajal gregorijanski koral, obstajala je gregorijanska peta kultura, v slovenskih srednjeveških cerkvah so obstajali koralni zapisi – mnogi rokopisi, po katerih se je prepevalo, so se izgubili, nekaj pa se jih je ohranilo do današnjega časa,« je povedal dr. Snoj. Poudaril je, da je gregorijanski koral najstarejša evropska glasba, ki se je zapisovala. »To je glasba, brez katere evropske glasbene zgodovine ne bi bilo in glasba, brez katere evropske glasbene zgodovine ni mogoče razumeti,« je dejal dr. Snoj (zakaj je gregorijanski koral liturgično besedilo, v katerih slovenskih cerkvah so se ohranili rokopisi, koliko jih je in iz katerega časa, kaj je moč razbrati iz rokopisov gregorijanskih koralov pa v tiskani izdaji Družine).
Nova cerkvena ljudska in zborovska pesmarica?
Dan so cerkveni glasbeniki nadaljevali z debato o novi cerkveni glasbeni pesmarici, njen osnutek je predstavil Jože Faganel iz Celjske Mohorjeve družbe. Zbrani glasbeniki so izrazili željo, da bi jim založba omogočila vpogled in sodelovanje pri nastajanju nove pesmarice – prvi del z adventnimi pesmimi naj bi izšel prihodnjo jesen, celotna pesmarica pa v letu 2017. Prek revije Cerkveni glasbenik, ki jo izdaja založba Družina, bodo glasbeniki lahko razbirali, kaj snuje uredništvo nove pesmarice, na odbor pa so naslovili prošnjo, naj odpre spletno debatno stran, da bodo cerkveni glasbeniki interaktivno lahko sodelovali pri nastajanju. Mihela Jagodic z Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je predstavila in zbranim podarila brezplačen izvod nove božične pesmarice naši zbori.
Preostali del dneva je bil z glasbo obravan povsem praktično. V poldrugo uro trajajoči zborovski delavnici so z Damjanom Močnikom prepevali mašni speve in Kimovčevo Misso i. h. S. Caeciliae, v popoldanskem delu pa so si ogledali znamenitosti verskega muzeja, stiškega samostana in okolice, Franc černelič je predstavil Zgodbe s Podbočja, Jurij Dobravec z Bleda pa Ars Organi Sloveniae. Za sklep so v baziliki prisluhnili stiškemu mešanemu zboru Chorus Sitticensis z zborovodjem Luko Posavcem in organistom Žigom Jernejčičem. (kakšno mesto ima cerkvena glasba po slovenskih župnijah, od kod so prišli organisti in zborovodje in zakaj je sploh dobrodošlo, da se ob godu sv. Cecilije družijo pa v tiskani številki Družine)

V glasbeni delavnici z Damijanom Močnikom



