Kaj dela žive jaslice v Postojnski jami tako posebne?
Kaj dela žive jaslice v Postojnski jami tako posebne?
Žive jaslice v Postojnski jami potekajo od leta 1989 in letos praznujejo 35-letnico. Bile so prve žive jaslice v Sloveniji, uprizorjene izven sakralnih objektov. Iz skromne, 14-minutne predstave z dvanajstimi lokalnimi igralci so zrasle v dogodek svetovnega slovesa.
V jami si obiskovalci živih jaslic ogledajo 18 svetopisemskih prizorov, povezanih z božično zgodbo, medtem ko se sprehodijo po 1,5 kilometrih skozi najlepše dvorane jame. Uprizoritev vključuje še pet vokalnih izvedb, številne instrumentalne nastope in plesne točke, v katerih sodeluje več kot 100 nastopajočih iz Slovenije, Hrvaške in Italije.
Italijanski pevec Ivan Defabiani kot Zaharija. FOTO: Valter Leban/arhiv Parka Postojnska jama
Okrog 40 odstotkov obiskovalcev živih jaslic v Postojnski jami je Slovencev, ostali obiskovalci pa prihajajo večinoma iz sosednjih držav, največ je Italijanov. Zakaj torej žive jaslice v Postojnski jami pritegnejo toliko ljudi, kaj jih dela tako posebne? Mi smo našli naslednjih pet odgovorov, gotovo pa bi obiskovalci lahko našteli še kakšnega.
1. Ostajajo zvesti božični zgodbi o Jezusovem rojstvu
Organizatorji živih jaslic v Postojnski jami so ponosni na to, da ostajajo zvesti kulturni in duhovni dediščini našega prostora. V opisu niso pozabili napisati, da gre za sodobno nadgradnjo tradicije jaslic Frančiška Asiškega iz leta 1223. Režiserka Lidija Bernik in producent Janez Jordan iz Magičnega gledališča Serpentes sta letošnji umetniški koncept Živih jaslic zasnovala okoli Marijine arhetipske zgodbe, ki jo sicer razlagata precej newagevsko, a vendarle v razlagi zapišeta tudi: "Želiva, da jaslice postanejo prostor nežnosti in upanja, hkrati pa tudi prostor notranje preobrazbe.«
Razen nekaterih svetlobnih projekcij mandal in podobnega, je vsebina uprizoritve pristno krščanska. Med svetopisemskimi prizori so na primer popis prebivalstva, Marijin obisk pri Elizabeti, prihod modrih z vzhoda, ki sledijo zvezdi in prinašajo darila, betlehemski pastirji in seveda rojstvo Odrešenika.
Prizor popisa prebivalstva. FOTO: Iztok Medja/arhiv Parka Postojnska jama
2. Jama kot katedrala, v kateri se odvijejo prizori
Postojnska jama je vredna ogleda, ker je s kar 24 kilometri galerij in veličastnih dvoran ena najbolj znanih turističnih jam na svetu. V njenih mogočnih podzemnih prostorih so skozi tisočletja drobne kapljice vode ustvarile osupljivo bogastvo kapnikov in kristalnih oblik, ki navdušujejo obiskovalce z vseh koncev sveta. Posebno vrednost jami daje tudi dejstvo, da je dom človeške ribice – skrivnostne jamske dvoživke, ki jo je tukaj mogoče videti v njenem naravnem okolju.
Jamski procesi so del predstave. FOTO: Alma Gril
Postojnska jama je vredna obiska že sama po sebi, žive jaslice pa ji dodajo še dodatno dimenzijo.
3. Glasba in osvetljava: hrana za ušesa in oči
Da ogled živih jaslic zadovolji vse čute, poskrbita glasba in premišljena svetlobno scenografija. Igra svetlobe in barv, projekcije in vizualni učinki veličino narave še bolj poudarijo in jama postane prostor domišljije in lepote. Glasbene točke, ki spremljajo program, izvajajo mednarodno uveljavljeni vokalisti iz Slovenije, Hrvaške in Italije, pa tudi mladi talenti in lokalni izvajalci. Med glavnimi letošnjimi solisti izstopata Mojca Bitenc in Domen Križaj, Italijan Ivan Defabiani in hrvaška pevka Leonarda Kavedžić. Slišimo lahko tako popularne skladbe, kot je pesem The Prayer (Molitev), klasične skladbe, na primer Ave Marijo skladatelja Giulia Caccinija, pa tudi slovensko ljudsko Glej, zvezdice božje.
Mojca Bitenc in Domen Križaj v pesmi The Prayer. FOTO: Iztok Medja/arhiv Parka Postojnska jama
4. Povezanost z lokalno skupnostjo
Pri Živih jaslicah od začetka sodeluje lokalna skupnost. Številni nastopajoči prihajajo iz Postojne in okolice ter predstavo doživljajo kot del svoje praznične tradicije. Po besedah Marjana Batagelja, predsednika upravnega odbora Postojnske jame, so domačini srce dogodka, ki že desetletja povezuje generacije z iskrenostjo, ki je ni mogoče zaigrati.
Med nastopajočimi je zelo veliko mladih. Med njimi je Postojnčanka Manca Ivančič, 16-letna dijakinja Srednje gradbene šole v Ljubljani, ki bo letos že drugih na živih jaslicah v Postojnski jami igrala angelčka. Za revijo Naša družina je v intervjuju povedala: "Zame je to zabavna izkušnja, všeč mi je. Zaradi tega imam občutek, da se lahko malo bolj vživim v božično dogajanje, k temu pomaga tudi božična glasba, ki jo poslušamo cele dneve. Zdi se mi tudi zelo dobra možnost za mlade, ker so takrat ravno počitnice – tako sodelovanje ti omogoči, da nekaj delaš, da nisi ves dan na telefonu."
Preberite še:
Najstnica, ki za božič postane angelček
Najmlajši nastopajoči letos je 11-letni Ben, ki v uprizoritvi sodeluje s celo družino: z mamo Urško, ki igra Elizabeto v srečanju z Marijo, in s svojim 13-letnim bratom Majem (pastirček) ter 15-letno sestro Kimi, ki igra Marijo. Čeprav prihajajo iz Nove Gorice, so s Postojnsko jamo povezani že več let, saj je bila gospa Urška nekoč jamska vodnica in so se otroci takrat navdušili za sodelovanje. Njihovi prazniki bodo posebni, saj bodo večino časa preživeli v jami, vendar je Ben z veseljem povedal, da jih bo tudi očka prišel gledat.
Družina iz Nove Gorice, ki bo praznične dni preživela kot del božične zgodbe v Postojnski jami. FOTO: Alma Gril
5. Dobimo priložnost, da spet postanemo kot otroci
Zaradi jamskega okolja predstavlja uprizoritev velik logistični izziv, izziv je tudi, kako ohraniti čar in toplino jaslic, a vendar vsako leto pripraviti nekaj novega. Veliko število nastopajočih in tehničnega osebja zahteva zelo veliko usklajevanja, vendar pod zemljo ni mobilnega signala, zato so organizatorji povedali, da se jim zdi, da jim v dneh predstave čas teče drugače. Ves ta trud, čeprav ga obiskovalci ne vidijo, se v prazničnih predstavah vendarle pokaže v izjemno dodelani in premišljeni predstavi, ki na kulisi mogočnih stalaktitov in stalagmitov govori o veseli novici za vse človeštvo: da se nam je rodil Odrešenik. Vsak od nas je povabljen, da vstopi v sporočilo svete noči in se pusti nagovoriti.
Modri že prihajajo z Vzhoda in prinašajo darila za novorojenega Kralja. FOTO: Valter Leban/arhiv Parka Postojnska jama



