Kaj doživljam, ko gledam v nočno nebo?
Kaj doživljam, ko gledam v nočno nebo?
Anton Špenko,
astronom amater iz Kamnika, mednarodni opazovalec,
soustanovitelj observatorija Rezman:
Odgovarjam z Velike planine, premišljujoč o tem, kateri teleskop stlačiti v kovček, ki ga še vzamejo na letalo, da bi si moja družba ogledala letošnji popolni mrk tudi pri 30- do 40-kratni povečavi. Samo slabi dve minutki bo trajal mrk in vsak od nas bo imel na voljo le nekaj sekund in nekaj svojih bom verjetno namenil kateremu od opazovalcev, ki mu ne bo čisto jasno, ali je bilo treba preleteti nekaj tisoč kilometrov zaradi teh nekaj odstotkov? Ko bosta minili tisti dve minuti, mu bo marsikaj jasno, tudi to, da čas med popolnim mrkom dobesedno divja, da tistih nekaj odstotkov ni le nekaj odstotkov, ampak vse – srebrni laski Sončeve korone in rožnata korona s kako protuberanco … Se je potem mogoče ne čuditi ob dejstvu, da Zemlja kroži okrog Sonca ravno v zlatolaskinem pasu, ki omogoča, da je voda tekoča in življenje mogoče, da je Luna ravno 400-krat manjša, a tudi 400-krat bliže Zemlji...



