Alen Salihović, Jana Lampe, Irma Šinkovec, s. Bogdana Kavčič, s. Slavka Cekuta, Vael Hanuna

V Galeriji Družina je Slovenska karitas v sredo, 18. julija, pripravila okroglo mizo s predstavitvijo akcije Kaj je dom?, na kateri so gostje osvetlili teme migracij in razvoja z različnih zornih kotov. Okroglo mizo je povezoval Alen Salihović, sodelavec Radia Ognjišče.

Akcijo Kaj je dom? izvaja 12 organizacij Karitas v 11 evropskih državah. Z ozaveščanjem želi Slovenska karitas, ki ima dolgoletne izkušnje pri razvojni pomoči v Afriki in na Balkanu ter pomoči žrtvam trgovine z ljudmi, spodbuditi razmislek in širše razumevanje, zakaj so nekateri ljudje prisiljeni zapustiti svoj dom, je v uvodu dejala Saša Eržen, koordinatorica pri Slovenski karitas. Zbrane je povabila, da kadar koli doživijo kaj lepega in jih spominja na dom, v svoji objavi na družbenih omrežjih uporabijo #whatishome.

Nihče ne želi oditi iz domačega okolja

Kot je povedala Jana Lampe, vodja mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči na Slovenski karitas, ljudje ne želijo zapustiti svojega domačega okolja, temveč so v to prisiljeni. »Vsak si v osnovi želi živeti in razvijati tam, kjer je bil rojen, kjer ima družino in prijatelje. Večina ljudi doma tako ne zapusti iz lepega, ampak ker so jih nedostojne življenjske razmere ali celo nevarnost po izgubi življenja prisilile v to. Slovenska karitas s svojimi projekti s področja zagotavljanja šol, zdravstvene oskrbe, vodnjakov in omogočanja dela revnim staršem prispeva k temu, da imajo ljudje možnosti ostati v svojem okolju ter tam dostojno živeti in se razvijati.«



Vojne, podnebne spremembe, skrajna revščina

Ljudje zapuščajo svoje domove, da bi bolje zaživeli, zaradi ljubezni, službe ali celo, da si rešijo golo življenje. Cveto Uršič je povedal, da so glavni razlog za prisilne migracije »konflikti in vojne, podnebne spremembe ter naraščajoča lakota in skrajna revščina. Ob pogledu na cilje trajnostnega razvoja prihajamo do osnovnega vprašanja, ki zahteva odgovor na eno osnovnih človekovih potreb – imeti DOM.«

Tudi Slovenija je povezana z migracijami

Številni po svetu, tudi Slovenci, imajo svojo lastno izkušnjo, kako je biti begunec. Niti ni treba daleč v preteklost, da bi lahko govorili o Slovencih migrantih. Vsako leto svojo domovino zapusti okrog 8.000 Slovencev.

We need to eradicate poverty so people will no longer be forced to leave their home. Support #SDG1 and sustainable development. #whatishome https://t.co/F3dXTAjB68 pic.twitter.com/xA1FQdWGli

— Cecilia Wikström(L) (@CeciliaWikstrom) 16 July 2018

Irma Šinkovec iz Sektorja za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč pri Ministrstvu za zunanje zadeve RS je predstavila razmere v Ugandi, ki je sama revna država, kljub temu pa je sprejela številne begunce, domačini jim celo v uporabo dajo zemljo za obdelovanje.

Povedala je tudi, da z razvojno pomočjo Slovenija prispeva k zmanjševanju temeljnih vzrokov za prisilne migracije in pomaga ustvariti boljše razmere za življenje z zagotavljanjem prehranske varnosti, dostopa do pitne vode, kakovostnega izobraževanja, ekonomskega opolnomočenja, s prilagajanjem na podnebne spremembe itd.

Skupni video 12 evropskih Karitas partneric v projektu MIND – Migracije. Povezanost. Razvoj
»Slovenija si prizadeva tudi za naslavljanje globalnih vzrokov prisilnih migracij. Najboljši primer tovrstnih projektov sta zdaj projekta, ki prispevata k prilagajanju na podnebne spremembe (kot eden izmed vzrokov za migracije), in sicer v Ugandi in Ruandi. Prispeva pa tudi k ohranjanju miru in varnosti. Vsi projekti, ki jih Slovenija podpira, naj tudi ne bi imeli negativnih vplivov na okolje.«


Saša Eržen, koordinatorica pri Slovenski karitas

Rešitve so izobrazba, infrastruktura in zaslužek

Svoj dom sta zapustili tudi misijonarki s. Bogdana Kavčič in s. Slavka Cekuta, a iz popolnoma drugačnih razlogov. Želeli sta pomagati revnim. Obe sta poudarili predvsem potrebo po izobraževanju, šolski in drugi infrastrukturi in seveda po delu in zaslužku. Če mladi teh možnosti nimajo, odidejo in se ne vrnejo.

"I have not forgotten my roots but ...I’ve tried to blend in the culture here" Ruchika came to Brussels from India 3 years ago to work for a bank. She quickly fell in love w/