Dragi mladi prijatelji,

Zbrali smo se, da bi Jezusa pospremili na njegovem potovanju žalosti in ljubezni, križevem potu, ki je eden od najmočnejših trenutkov Svetovnega dneva mladih. Ob koncu svetega leta odrešitve se je blaženi Janez Pavel II. odločil, da vam podari križ in vam naročil »da ga ponesete po svetu kot simbol Kristusove ljubezni do človeka in oznanjujete vsakomur, kako lahko le v Kristusovi smrti in vstajenju najdemo rešitev in odrešitev.« (nagovor mladim, 22. april 1984). Od takrat je križ SDM potoval po vseh celinah in šel skozi različne svetove človeškega obstoja. Praktično je prežet z življenjskimi izkušnjami številnih mladih, ki so ga videli in nosili. Nihče se ne more približati Jezusovemu križu, ne da bi na njem pustil delček sebe in ne da bi vzel delček križa s seboj. Imam tri vprašanja, za katera upam, da bodo nocoj, ko hodite ob Jezusu, odzvanjala v vaših srcih: Kaj ste pustili na križu, dragi prijatelji iz Brazilije, v zadnjih dveh letih, ko je potoval po vaši veliki deželi? Kaj je Jezusov križ pustil vam, vsakomur izmed vas? In nazadnje, česa nas uči ta križ?

1. Staro rimsko izročilo pravi, da je, ko so zbežali iz mesta pred Nerovim preganjanjem, sv. Peter videl Jezusa, ki je potoval v nasprotno smer, torej v mesto, in ga začuden vprašal: »Gospod, kam greš?« Jezusov odgovor je bil: »Grem v Rim, da me bodo ponovno križali.«. V tistem trenutku je Peter razumel, da mora pogumno slediti Gospodu, vse do konca. Spoznal pa je tudi, da nikoli ne bo sam na potovanju. Jezus, ki ga je ljubil še celo do smrti na križu, bo vedno z njim. Jezus s svojim križem hodi z nami in nase vzame naše strahove, naše težave in naša trpljenja, tudi tista najgloblja in najbolj boleča. S križem se Jezus združi s tišino žrtev nasilja, tistimi, ki ne morejo več kričati, še posebej nedolžnimi in nezaščitenimi. S križem je združen z družinami v stiski, tistimi, ki žalujejo za izgubljenim otrokom ali trpijo, ko vidijo, da postanejo žrtve lažnega raja, npr. tistega, ki ga ponujajo droge. Na križu je Jezus združen z vsakim, ki trpi zaradi lakote v svetu, kjer dnevno zavržejo več ton hrane. Na križu je Jezus združen s tistimi, ki so preganjani zaradi svoje vere, prepričanja ali barve kože. Na križu je Jezus združen s toliko mladimi, ki so izgubili vero v politične institucije, saj vidijo le sebičnost in korupcijo. Združen je s tistimi mladimi, ki so izgubili vero v Cerkev, ali celo Boga, zaradi nepoštenosti kristjanov in služabnikov evangelija. Kristusov križ nosi trpljenje in greh vsega človeštva, vključno z našim. Jezus vse to sprejme z odprtimi rokami, na ramenih nosi naše križe in nam pravi: »Bodite pogumni! Svojega križa ne nosite sami! Jaz ga nosim skupaj z vami! Premagal sem smrt in prišel sem, da bi vam dal upanje, da bi vam dal življenje« (prim. Jn 3,16).

2. In tako lahko odgovorimo na drugo vprašanje: Kaj je križ dal tistim, ki so ga pogledali ali se ga dotaknili? Kaj je pustil v vsakem od nas? Daje nam zaklad, katerega nam nihče drug ne more dati: gotovost neomajne ljubezni Boga za nas. Ljubezni, ki je tako velika, da vstopi v naš greh in ga odpusti, vstopi v naše trpljenje in nam da moč, da ga prenašamo. Je ljubezen, ki vstopi v smrt in jo premaga, da bi nas rešila. Kristusov križ vsebuje vso ljubezen Boga, njegovo neizmerno usmiljenje. To je ljubezen, v katero lahko položimo vse svoje upanje, in v katero lahko verujemo. Dragi mladi, zaupajmo se Jezusu, popolnoma se mu predajmo (prim. Lumen Fidei, 16)! Le v križanem Kristusu lahko najdemo rešitev in odrešenje. Z njim zlo, trpljenje in smrt ne bodo imeli zadnje besede, saj nam daje upanje in življenje: križ je iz orodja sovraštva, poraza in smrti spremenil v znamenje ljubezni, zmage in življenja.

Brazilijo so najprej imenovali »Dežela svetega križa.« Kristusov križ je bil posajen pred petsto leti, ne le na obalah te države, ampak tudi v zgodovino, srca in življenja prebivalcev Brazilije in drugod. Trpečemu Kristusu smo blizu, je kot eden izmed nas, ki je z nami na potovanju vse do konca. V našem življenju ni križa, velikega ali malega, ki ga Gospod ne bi delil z nami.

3. Toda Kristusov križ nas tudi vabi, da se nalezemo njegove ljubezni in nas uči, da na druge vedno gledamo z usmiljenjem in ljubeznijo, še posebej na tiste, ki trpijo, ki so potrebni pomoči, ki potrebujejo besedo ali konkretno dejanje, ki zahteva, da gremo preko samih sebe, da bi se srečali z njimi in jim pomagali. Koliko jih je bilo z Jezusom na poti na Kalvarijo: Pilat, Simon iz Cirene, Marija, ženske … Včasih smo morda kot Pilat, ki ni imel poguma, da bi šel proti toku, da bi rešil Jezusovo življenje, in si je namesto tega umil roke. Dragi prijatelji, Kristusov križ nas uči biti podobni Simonu iz Cirene, ki je Jezusu pomagal nesti težak les. Uči nas biti podobni Mariji in ostalim ženskam, ki jih ni bilo strah s sočutjem in ljubeznijo spremljati Jezusa vso pot do konca. In ti? Komu si podoben? Pilatu? Simonu? Mariji?

Dragi prijatelji, h Kristusovemu križu prinašajmo svoje radosti, svoje trpljenje in svoje padce. Našli bomo srce, ki je odprto za nas in nas razume, nam odpušča, nas ljubi in nas vabi, da to isto ljubezen vnesemo v svoja življenja, in da s to isto ljubeznijo ljubimo vsakega brata in sestro. Amen!

Prevod: Anita Rijavec in Ana Tulipan

http://www.drustvo-skam.si/sdm/

http://www.rio2013.com