Zadnja številka znanstvene revije Slovenskega etnografskega muzeja Etnolog nosi zaporedno številko 27 in letnico 2017. V njej je predstavljenih devet prispevkov.

Janja Žagar je z zornega kota etnologinje predstavila pomenljive zgodbe, zapisane v osebnih predmetih. Tina Palaić in Bojana Rogelj Škafar pišeta o Slovencih v Afriki in o njihovih osebnih predmetih v prepletu identitet, Veronika Zavratnik pod naslovom Pohištvo za vse čase o obravnavi pohištva kot prispevku k raziskovanju materialne kulture, Ivana Balážová pod naslovom Spomini in predmeti v družini o odnosu do predmetov in do ljudi, Nena Židov o vlogi javnih obdarovanj otrok v prvem desetletju praznovanja novoletne jelke v Sloveniji, Marija Mojca Terčelj pod naslovom »Govoreči križi« pa o opredmetenem spominu na največji majevski upor v Mehiki.

Lea Kužnik in Nina Veble pišeta o dediščini z območja občin Brežice in Krško kot osnovi za razvoj temačnega turizma. Temačni turizem je termin povezan z obiskovanjem turističnih znamenitosti in območji, ki so povezani s smrtjo, trpljenjem, nesrečami in prizorišči tragedij.

Bojana Rogelj Škafar in Tina Palaić o sodelovanju z umetnico Bianco Baldi v Slovenskem etnografskem muzeju, Barbara Sosič pa o dediščini Slovencev na Tržaškem in Slovenskem etnografskem muzeju.

Dokumentiranje in predstavljanje nesnovne kulturne dediščine s filmom

Dvojezična knjiga obravnava vlogo filma pri dokumentiranju in predstavljanju nesnovne kulturne dediščine na splošno in še posebno v sklopu Unescove razvejane skrbi za njeno varovanje.

Devet etnologov, vizualnih antropologov in filmskih avtorjev iz petih držav, ki so udeleženi v vizualnih raziskavah dediščine in pri njenih filmskih predstavitvah, skuša na podlagi empirije in vizualne antropologije postaviti temeljna izhodišča za praktično uporabo medija. Knjiga je rezultat mednarodnega posveta, ki so ga septembra 2014 pripravili v Slovenskem etnografskem muzeju.

Širši kontekst nesnovne kulturne dediščine in njene vizualizacije obravnavajo prvi trije prispevki: Nesnovno je važno: Metodologije v vizualni antropologiji in dokumentacija nesnovne kulturne dediščine Shine-Nancy Erlewein, Varovanje nesnovne kulturne dediščine s filmom: Vprašanja dokumentacije, zaščite in ohranjanja Beate Engelbrecht, in Dokumentiranje, predstavljanje in digitalizacija madžarske nesnovne kulturne dediščine Jánosa Tarija. Vlogo filma v okviru Unescovega varovanja v treh državah obravnavajo Prezentacija in reprezentacija elementov nesnovne kulturne dediščine s filmom Juraja Hamarja in Ľubice Voľanske, Izdelava kratkih filmov za Unescova seznama in njegov register nesnovne kulturne dediščine na Hrvaškem Mirele Hrovatin in Darija Hrovatina, Uporaba novih medijev in senzorne etnografije pri raziskovanju in posredovanju nesnovne kulturne dediščine Tamare Nikolić Đerić in Vizualna antropologija in vizualizacija nesnovne kulturne dediščine v Unescovem okviru Nadje Valentinčič Furlan.

Čipkaste vezi

Leta 2016 so v Slovenskem etnografskem muzeju postavili začasno razstavo ČIPKAste vezi, ki je ponujala na ogled obilje muzejskih čipk in s čipkami krašenih predmetov – ti dokumentirajo pretekle vrednosti in pomene čipkastega.

Sodobna čipka, ki nastaja v Sloveniji, je bila predstavljena z gradivom številnih sodelujočih ustanov, društev, projektov in posameznikov, ki so dejavno povezani s čipkami. Tako je bila razstava – in z njo katalog, ki ostaja za prihodnost – na eni strani pripoved o razsežnostih dediščine preteklega, obenem pa tudi oblika evidentiranja dediščine, ki nastaja.



Razstava ČIPKAste vezi je razširjala pripoved o čipkah na mnoge razsežnosti dediščine in z dediščino povezana vprašanja.

Predstavljena so bila razstavna poglavja: Dediščina med muzejskimi poskusi reda in zasebnimi spomini / Dediščina nekega prostora: klekljarska tehnika kot temelj in vezivo / Čipkaste strukture: medij sodobnih iskanj / Čipka med osebno in skupno dediščino. Poglavjem na razstavi sledijo tudi poglavja v katalogu, dopolnjena s seznami predmetov na razstavi.