Izet Veladžić je upokojeni pastor – »pridigar« Binkoštne evangelijske cerkve, poročen, oče dveh sinov in dedi dveh vnukov. Rojen je bil v vasici Jezero blizu Bihaća, kot prvorojenec v družini z muslimansko tradicijo. Spominja se, da je sredi vasi stala majhna džamija in kako so otroci hodili k t. i. verouku (rekli so mu meitaf), vendar njemu mama ni dovolila, med ljudmi pa se je šepetalo, da zato, ker je njegov oče komunist. Na minaretu so fantje od desetega leta naprej peli vrstice iz Korana. »Meni se je to uprlo že zgodaj,« se spominja, kako je bilo, ko so ga prepričevali, naj moli v arabščini, ker je to Božji jezik. »Če bi bilo po naše, bi, ker pa je bilo v arabščini, tega nisem bil pripravljen izreči, pa če bi me drli iz kože. Če Bog ne zna po naše, jaz arabsko ne bom molil.«

Ta fantek bo umrl

Pri šestih letih je zbolel za tuberkolozo. »Ker sem bil šibek in krhek, so to opazili šele, ko sem skupaj padel od slabosti in dobil tako visoko vročino, da nisem mogel niti oči odpreti,« se ...