Starša objemata otroka. Ilustracija: Ana Razpotnik Donati

Smrt je del življenja

Veliko odraslih se nerado pogovarja o smrti, ker jih boli ali jih je strah. A ti imaš pravico, da vprašaš, kar te zanima. Če se o smrti pogovarjamo, jo lažje razumemo. Če nekoga pogrešaš, lahko narišeš risbo, napišeš pismo ali preprosto poveš, kaj čutiš. To je pogumno in lepo.

V naravi poletje prinese cvetje, zima pa počitek. Podobno je tudi življenje ljudi omejeno. Zato je dragoceno, da v vsakem dnevu, ki nam je dan, ljubimo, se igramo in pogovarjamo. Tisti, ki jih imamo radi, ostanejo z nami, tudi ko se njihovo zemeljsko življenje zaključi. Nosimo jih v srcih, spominih in molitvah.

Smrt ni konec

Smrt je skrivnost, ki čaka vsakega človeka. Kristjani verjamemo, da smrt ni konec, ampak začetek novega življenja z Bogom. Tisti, ki so na zemlji ljubili Boga in bližnjega, gredo po smrti v nebesa, kjer nas čakajo ljubezen, mir in srečanje z ljudmi, ki so umrli pred nami. Tam ni bolezni, solz ali strahu. Nebesa si lahko predstavljamo kot čudovit vrt, poln svetlobe, veselja in topline – kraj, kjer smo za vedno skupaj z Bogom in vsemi, ki jih imamo radi.

Lili je deklica, ki je izgubila mamo. Na materinski dan ji je napisala pismo:

»Draga mami, zelo te pogrešam. Pogosto se spomnim, kako sva skupaj brali in kako si mi rekla, da boš kmalu izvedela največjo skrivnost življenja. Ko si umrla, sem bila žalostna, a zdaj vem, da si vedno z mano. Nate se spomnim ob cvetu maka, vonju cimeta in zahajajočem soncu. Zaupam, da se bova nekega dne srečali v nebesih.«

Tvoja Lili

Lili piše pismo mami. Ilustracija: Ana Razpotnik Donati

Skrita moč srca

Zapomni si: tvoje srce je velika torba spominov. Vanjo lahko shraniš trenutke veselja, objeme, smeh in sončne zahode. Ko nekoga izgubiš, pobrskaj v srčno torbo – tam boš našel ljubezen, ki nikoli ne izgine.

Smrt ostaja skrivnost, a eno je gotovo – ljubezen nikoli ne umre in v nebesih nas čaka življenje, kjer bomo pri Bogu za vedno varni in ljubljeni.

Svetniki ali angeli?

Včasih zmotno rečemo, da tisti, ki je umrl, postane angel. V resnici ljudje v nebesih postanejo svetniki. Angeli so duhovna bitja brez telesa, zato se človek nikoli ne more spremeniti v angela.

Svetnik in angel. Ilustracija: Ana Razpotnik Donati

(poseben okvirček)

Kaj pravi Sveto pismo?

Jezus pravi: »Jaz sem vstajenje in življenje. Kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre« (Jn 11,25).

»Ko pride Sin človekov v svoji slavi in vsi angeli z njim, takrat bo sédel na prestol svoje slave. Pred njim se bodo zbrali vsi narodi in ločil jih bo ene od drugih, kakor pastir loči ovce od kozlov. /…/ [Eni] pojdejo v večno kazen, pravični pa v večno življenje« (Mt 25,31-32.46).

»Naša domovina pa je v nebesih« (Flp 3,20a).

Jezus nas čaka z odprtimi rokami. Ilustracija: Ana Razpotnik Donati

Kaj o večnem življenju pravi Katoliška Cerkev?

Cilj našega življenja je v nebesih, saj imamo vsi ljudje neumrljivo dušo. V Katekizmu Katoliške Cerkve piše: »Večno življenje je življenje, ki se bo začelo takoj po smrti. Ne bo imelo konca.« Tisti, ki so imeli radi Boga in bližnje ter se pokesali svojih grehov, bodo prišli v nebesa. Nekatere duše gredo v nebesa takoj, druge pa najprej čaka očiščevanje. Temu pravimo vice.

Kdor je vse do svoje smrti hudoben in sovražen, pa ne more priti v nebesa. Kajti nebesa niso kraj za nekaj hudobnega. Nasprotje od nebes je pekel, ki je kraj hudega trpljenja, saj smo za vso večnost ločeni od Boga. In kakšna so nebesa? Bolj čudovita, kot si sploh lahko predstavljamo! Cerkev nas vabi, naj molimo za svoje bližnje, ki so umrli in so morda še v vicah. Zanje lahko darujemo tudi sv. maše in odpustke.

IZJAVE OTROK

Kako si predstavljaš življenje po smrti?

Mislim, da moj kužek, ki je umrl, zdaj dirka po vesolju. Ljudje, ki umrejo, gredo v nebesa in se imajo tam fino. Mene ni strah tega.

Bine, 5 let

Ko pomislim na smrt, sem zelo žalostna. Ponavadi mi gre kar na jok. Vem pa, da gremo po smrti v nebesa in če bi umrla moja mamica, vem, da bi me pazila iz nebes. Nebesa si predstavljam kot zelo zabavna, tam so trampolini in družabne igre.

Rebeka, 7 let

Jaz si predstavljam, da po smrti prideš najprej v vice. Tam je stroj, ki čisti srce in tam je kar gneča, ker vsi čakajo v vrsti. V nebesih srečaš ljudi, ki so že umrli in gledaš dol, kaj se dogaja na zemlji. Malo me je smrti strah, ker se mi zdi, da je najprej tema, potem pa svetloba.

Julija, 8 let

Obstaja dvoje različnih vrat. Skozi ena gredo dobri ljudje. Druga vrata pa so za slabe ljudi.

Tilen, 12 let

Članek je bil objavljen v novembrski številki Mavrice. Nanjo se lahko naročite v naši spletni trgovini. Hvala, ker z nakupom podpirate nastajanje kakovostnih katoliških vsebin za otroke in starše!