Zdaj zmoremo iz nebeškega Jeruzalema, ki je naš dom in cilj, svetiti s podarjeno nam lučjo v temo sveta in ga odreševati skupaj z Gospodom ter mu prinašati upanje, ki ni iz naših moči, ampak iz Svetega Duha. FOTO: Tatjana Splichal


Dragi bratje in sestre v Kristusu:

ko nam iz vedno bolj prečiščenega odnosa z Gospodom, z Jezusom Kristusom, iz globine bitja privre odgovor: »Ti si moj Gospod in moj Bog!«; ko ga gledamo ob oznanjenju, ob rojstvu v Betlehemu, v času javnega delovanja in v srčiki njegovega poslanstva; ko iz neizmerne Očetove ljubezni do človeka sprejme tudi našo zavrnitev, nasilje, torej križ in smrt; ko ga gledamo v sijaju slave vstajenja, tedaj živimo krst, novo nebo in novo zemljo. Veselite se nebesa, veselita se zemlja in Cerkev, ožarjeni od sijaja vstalega Gospoda. V noč groba, greha in smrti je Jezus Kristus, Božji Sin, prinesel luč Očetove ljubezni in združil zemljo z nebesi, človeka z Bogom. Zdaj zmoremo iz nebeškega Jeruzalema, ki je naš dom in cilj, svetiti s podarjeno nam lučjo v temo sveta in ga odreševati skupaj z Gospodom ter mu prinašati upanje, ki ni iz naših moči, ampak iz Svetega Duha. Mir, ki ga svet ne more dati, ki ga daje lahko samo vstali Gospod. Zato se veselimo! Aleluja!

Želimo vam pogumnega izročanja velikonočnemu upanju,