Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Kaj pravi Komisija za šolstvo pri SŠK o Nacionalnem programu vzgoje in izobraževanja?

Za vas piše:
Spletno uredništvo
Objava: 15. 03. 2024 / 09:14
Čas branja: 11 minut
Nazadnje Posodobljeno: 15.03.2024 / 09:53
Ustavi predvajanje Nalaganje
Kaj pravi Komisija za šolstvo pri SŠK o Nacionalnem programu vzgoje in izobraževanja?
Komisija za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci pozdravlja objavo osnutka Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033 ter njegovo javno obravnavo. FOTO: Tatjana Splichal

Kaj pravi Komisija za šolstvo pri SŠK o Nacionalnem programu vzgoje in izobraževanja?

Današnja 20. nujna seja državnozborskega Odbora za izobraževanje, znanost in mladino vključuje javno predstavitev mnenj o Nacionalnem programu vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033.

Namen javne predstavitve mnenj je opraviti širšo razpravo in pridobiti mnenja ter stališča strokovne in širše javnosti o predvidenih ciljih in ukrepih, ki jih je Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje zapisalo v nacionalnem programu.

Odzvala se je tudi Komisija za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK), ki jo vodi ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik, stališče komisije pa je predstavil njen član mag. Anton Česen, sicer direktor šentviškega Zavoda sv. Stanislava.

Stališče Komisije za šolstvo pri SŠK v nadaljevanju objavljamo v celoti.


Stališče Komisije za šolstvo pri SŠK

V imenu Komisije za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci izražamo iskreno veselje ob vzpostavitvi javne razprave o osnutku Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033. Najprej želimo pohvaliti delo Ministrstva za vzgojo in izobraževanje ter vseh delovnih skupin, ki so osnutek pripravljale. Prepričani smo, da predstavlja odlično izhodišče za javno razpravo, ki pa je vsekakor nujen del procesa izpopolnjevanja osnutka nacionalnega programa in v še večji meri prvi korak, da bodo ideje in misli programa pozneje učinkovito prehajale v prakso. Odpiranje prostora za širšo družbeno razpravo je tudi ključnega pomena za oblikovanje celovite in učinkovite strategije vzgoje in izobraževanja, ki bo odražala različne poglede in potrebe naše skupnosti.

Zavedamo se, da je razvoj tovrstne strategije odgovornost in priložnost za celotno javnost. Izpostavljamo pomen skupnega družbenega konsenza in odprtosti za dialog, ki sta temelja za uspešno oblikovanje in izvajanje vzgojno-izobraževalnih politik. Verjamemo, da je s sodelovanjem mogoče doseči širše razumevanje in podporo strategiji, kar bo pripomoglo k njeni uspešni implementaciji in dolgoročnemu vplivu na razvoj naše družbe. Ob tem želimo izpostaviti, da se tematike vzgoje in izobraževanja razume kot pomembne ne samo na ravni odločevalcev in strokovnjakov, ampak tudi med širšo javnostjo. Želimo si, da bi državljanke in državljani prepoznali vpliv, ki ga ima kakovostno vzgojno-izobraževalno okolje na življenja posameznikov in na razvoj naše družbe. V ta namen si prizadevamo za spodbujanje širokega dialoga in dejavnega sodelovanja vseh slojev družbe. In v tem dialogu želi tudi Komisija za šolstvo pri SŠK sodelovati kot dejaven in konstruktiven partner. V nadaljevanju želimo izpostaviti nekaj misli, ki jih prispevamo k razmislekom o nadaljnjem razvoju predstavljenega osnutka nacionalnega programa.

Mesto vzgoje

Pozdravljamo poudarek, ki ga osnutek namenja vprašanjem vzgoje. V Komisiji za šolstvo pri SŠK trdno verjamemo, da sta vzgoja in izobraževanje nerazdružljiva stebra razvoja posameznika in družbe kot celote. Poudarjanje vzgoje v programu odraža široko razumevanje, da je izobraževalni proces več kot zgolj prenos znanja – je proces oblikovanja celostne osebnosti.

Ob tem izražamo jasno razumevanje zavezanosti temu, da otroci in mladostniki po šolanju posedujejo tudi konkretna znanja in veščine, ki jim bodo omogočila uspešno vključevanje v družbo. Dodajamo pa tudi, da nam izkušnje dela na področju šolstva jasno nakazujejo, da je realno vzgojno delovanje v praksi pogosto oteženo zaradi birokratizacije procesov, kar je morda v osnutku programa nekoliko zapostavljeno.

V še večji meri pa se nam zdi, da je zapostavljeno vprašanje konkretizacije vzgojnih načel ali nekega skupnega vrednotnega jedra. Vrednotno jedro izobraževalnega sistema bi moralo biti izraženo tako, da odraža pluralnost naše družbe, zagotavlja svobodo izobraževanja, obenem pa zagotavlja trdne temelje za razvoj posameznikov, ki so sposobni prispevati k skupnemu dobremu. Zdi se nam potrebno, da bi kot družba opravili razpravo, ki bi bila na tem mestu bolj konkretna. Po našem prepričanju lahko opredelimo načela, ki so nam v družbi skupna in najverjetneje vključujejo vsaj vrednote, kot so dostojanstvo človeške osebe, skrb za skupno dobro, solidarnost in subsidiarnost.

Stališče Komisije za šolstvo pri SŠK je predstavil mag. Anton Česen. FOTO: Tatjana Splichal

Pluralnost izobraževanja

V Komisiji za šolstvo pri SŠK nadalje poudarjamo, da je pluralnost v izobraževalnem prostoru temeljna sestavina svobodne in demokratične družbe. Mednarodne zaveze, kot so Univerzalna deklaracija človekovih pravic, Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Konvencija o pravicah otroka in Evropska konvencija o človekovih pravicah, jasno izražajo potrebo po spoštovanju svobode izobraževanja in pravice staršev, da izbirajo vrsto izobraževanja, ki najbolj ustreza njihovim vrednotam in prepričanjem.

Razumemo, da je vprašanje urejanja odnosa med javnim in zasebnim izobraževalnim sektorjem kompleksno in ga lahko razumemo, kot da ne sodi v okvir nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja, ker nanj gledamo v pretirano tehnični ali zgolj izvedbeni luči. Menimo pa, da je razprava o vprašanju, kako bomo zagotavljali potrebno pluralnost izobraževanja, aktualna tudi vsebinsko. Konkretni izzivi, povezani denimo s šolanjem na domu (ki ga poskušamo urejati v področni zakonodaji), izzivi, ki jih lahko pričakujemo ob povečanem številu otrok iz različnih družbenih in kulturnih okolij, katerih starši bodo – upravičeno – želeli zanje zagotoviti izobraževanje v skladu s svojimi prepričanji, priložnosti, ki bodo v prihodnosti morda odprte na podlagi različnih mednarodnih iniciativ ... vse to nam nakazuje, da bi se veljalo tudi v nacionalnem programu vsebinsko ukvarjati z vprašanji zagotavljanja pluralnosti in svobode izbire izobraževanja. Ob upoštevanju skupnega vrednotnega jedra smo prepričani, da je sodobna družba, v kateri živimo, v marsičem odvisna od zagotovljene pluralnosti izobraževalnega prostora, ki omogoča integracijo in spoštovanje raznolikosti.

Zagovarjamo stališče, da mora biti pluralnost in svoboda izobraževanja vključena v javno razpravo kot osrednja tema pri oblikovanju nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja. Le tako lahko skupaj gradimo izobraževalni sistem, ki bo odziven na potrebe vseh družbenih skupin, hkrati pa ohranja skupne vrednote, ki nas združujejo. V tem duhu se zavzemamo za nadaljnji dialog in sodelovanje z vsemi deležniki, da bi skupaj dosegli konsenz o najboljših poteh naprej za naš izobraževalni sistem.

Vprašanje razumevanja religije in duhovnosti

Z zadovoljstvom opažamo poudarek nacionalnega programa na celostnosti izobraževanja, ki upošteva dobrobit otrok in spodbuja različne oblike izobraževanja, tako v smislu znanja in razumevanja kot veščin uporabe in izražanja tega znanja. Pohvalno je prizadevanje za ustvarjanje spodbudnega okolja, ki otrokom omogoča razvoj na različnih področjih njihove osebnosti.

Ob tem bi radi izpostavili pomen duhovne komponente v razvoju otrok in mladostnikov, ki presega gole religiozne koncepte in se dotika globljih vprašanj smisla, vrednot in pripadnosti. Duhovnost, ki ni nujno vezana na specifične religijske prakse, je temeljni del človekovega iskanja identitete in smisla, zato menimo, da bi morala imeti svoje mesto tudi v izobraževalnem procesu, česar pa osnutek programa po našem mnenju ne naslavlja v zadostni meri.

Poleg tega se v navezavi na predhodno misel o potrebi po zagotavljanju pluralnosti v sodobni, kulturno pestri družbi povečuje potreba po razumevanju in spoštovanju različnih religijskih in kulturnih okvirov. Otroci v Sloveniji, v primerjavi s svojimi evropskimi vrstniki, posedujejo precej manj znanja o religijskih in duhovnih vsebinah. Vključitev tovrstnih vsebin v izobraževalni program bi lahko pripomogla k boljšemu medkulturnemu razumevanju in spoštovanju ter pripravila mlade na aktivno vlogo v pluralni družbi. Več znanja in razumevanja o vprašanjih religije bi ob tem brez dvoma mladim omogočilo tudi globlje vpoglede v lastno okolje, zgodovino in kulturo.

Zaradi omenjenega bi želeli, da končna oblika nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja v večji meri naslovi tudi vprašanja človekove religioznosti in duhovnosti.

Kurikularna prenova

Nacionalni program razumemo kot strateški, morda bolje dokument vizije, ki bo nudil osnovo za vse nadaljnje korake praktične implementacije te strategije. Na dejanski učinek tega izrazito potrebnega in smotrnega razmisleka bo tako gotovo treba počakati tudi na predvidene kurikularne prenove. Medtem ko osnutek nacionalnega programa postavlja temelje tudi za razpravo o spremembah kurikulov, menimo, da bi bil že na tej točki potreben dodaten korak naprej z jasno začrtanimi smernicami, ki bodo bolj neposredno usmerjale ta poznejši proces.

Prenova kurikulov zahteva celostni pogled, ki ne zajema le vprašanj ocenjevanja in spremljanja, temveč tudi, kako kurikulumi odražajo potrebe sodobne družbe, spodbujajo razvoj spretnosti in pripravljajo učence na dejavno udeležbo v družbi. Trenutni kurikulumi se pogosto soočajo s kritiko, da so preobsežni, premalo prilagodljivi in ne zagotavljajo dovolj prostora za formativno spremljanje in inovativne pedagoške pristope, s čimer se v Komisiji za šolstvo pri SŠK na podlagi izkušenj vzgojnih ustanov, s katerimi smo v stiku, strinjamo.

Katoliška Cerkev želi aktivno sodelovati v javni razpravi in poudarjati pomen vzgoje in izobraževanja za celotno družbo ter izreden pomen vseh, ki se na tem področju udejstvujejo. FOTO: Tatjana Splichal

Tega odziva na osnutek nacionalnega programa ne razumemo kot mesto, kjer bi konkretno navajali svojo vizijo potrebnih korakov, želimo pa podpreti predloge, ki gredo v smeri tega, da poudarjajo potrebe po prilagoditvah nacionalnih preverjanj, prenovo predmetnikov v smeri utrjevanja osnov in uporabe temeljnih znanj ter zmanjševanja obsežnosti vsebin, razvoj veščin in kompetenc ter sočasno pristopov za ustrezno vrednotenje tega.

Zavedamo se, da je prenova kurikulov obsežen projekt, ki zahteva čas, sodelovanje in predanost vseh vpletenih. V Komisiji za šolstvo pri SŠK izražamo pripravljenost sodelovati in prispevati k temu procesu, saj smo prepričani, da je tudi na tej točki sodelovanje širše javnosti (ob jasni avtoriteti stroke) ključno za zagotavljanje relevantnega, dinamičnega in odzivnega izobraževalnega sistema.

Vprašanje digitalizacije

Digitalizacija in razvoj umetne inteligence neizogibno in temeljito vplivata na izobraževalni sektor, verjetno na načine, ki jih trenutno še ne moremo v celoti predvideti. Ob hitrem razvoju tehnologije, zlasti na področju umetne inteligence, menimo, da trenutne smernice morda ne odražajo v celoti potenciala in izzivov, ki jih ta razvoj prinaša. Če je vprašanje digitalizacije v nacionalnem programu odprto kot svoj lastni izziv, se nam zdi, da je morda podcenjena vloga, ki jo bo imela na šolstvo v celoti.

Na načelni ravni se zavzemamo za izobraževalni pristop, ki ne bo le spodbujal kritičnosti in previdnosti v odnosu do tehnologije, temveč bo mlade tudi aktivno pripravljal na razumevanje, uporabo in predvsem soustvarjanje tehnoloških inovacij. To vključuje razvoj kompetenc, kot so programiranje, digitalno pismenost, razumevanje delovanja umetne inteligence, etičnih vprašanj, povezanih z uporabo tehnologije, in sposobnost kritičnega razmisleka o vplivu tehnologije na družbo.

Morda bi veljalo konkretneje razmisliti o strategijah za vključevanje učnih vsebin, ki spodbujajo inovativnost in kreativno reševanje problemov z uporabo najnovejših tehnoloških orodij, za spodbujanje projektov in dejavnosti, ki omogočajo učencem razvoj lastnih tehnoloških rešitev in aplikacij, za podpiranje učiteljev in šol z viri in usposabljanji za integracijo tehnoloških inovacij v pedagoški proces, za ustvarjanje partnerstev med šolami, univerzami, tehnološkimi podjetji in drugimi deležniki za izmenjavo znanja in izkušenj.

Inkluzija

Vprašanje inkluzije v izobraževalnem sistemu je izjemno pomembno in zahteva stalno prizadevanje vseh deležnikov, vključno s Katoliško Cerkvijo, ki ima bogato zgodovino na področju izobraževanja in je zavezana izboljšanju razmer za vse segmente prebivalstva. Papež Frančišek s Svetovnim vzgojnim zavezništvom jasno izraža potrebo po odhajanju na obrobja in vključevanju vseh, ne glede na njihove posebne potrebe ali okoliščine.

V Komisiji za šolstvo pri SŠK cenimo obsežno naslavljanje vprašanja inkluzije v osnutku nacionalnega programa. Inkluzija je temelj za gradnjo pravične, solidarne in sočutne družbe, v kateri ima vsak posameznik možnost doseči svoj polni potencial. Ob tem pa se jasno zavedamo, da so izzivi za zagotavljanje inkluzije na način, kot jo razumemo trenutno, vse bolj zahtevni za vzgojne ustanove in sistem v celoti. Neustrezno izvajana inkluzija ima lahko kljub izrazito pozitivnim namenom vseeno končno negativne posledice. 

Zavedamo se vse večjih potreb po dodatnem strokovnem kadru, po dodatnih usposabljanjih za pedagoške delavce, pozivov in opozoril strokovnjakov s področja specialne pedagogike o trendih na tem področju. Kot pozitivno prepoznavamo, da nacionalni program že v tem osnutku vsebuje številne odlične ideje za spodbujanje inkluzije. Kljub temu pa smo prepričani, da lahko skupaj razmislimo tudi o dodatnih korakih in pristopih za učinkovito obravnavo izzivov inkluzije. 

Sklepno

Komisija za šolstvo pri Slovenski škofovski konferenci pozdravlja objavo osnutka Nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033 ter njegovo javno obravnavo.

V omenjenem dokumentu prepoznava trud dela številnih deležnikov in strokovnjakov na področju ter dokument razume kot zelo ustrezno izhodišče za razpravo in nadgrajevanje.

Katoliška Cerkev želi aktivno sodelovati v javni razpravi in poudarjati pomen vzgoje in izobraževanja za celotno družbo ter izreden pomen vseh, ki se na tem področju udejstvujejo.

Kot odziv na objavljeno besedilo osnutka nacionalnega programa Komisija za šolstvo pri SŠK poudarja, da bi bilo po njenem mnenju v nadaljnji razpravi in dopolnjevanju programa pozornost treba posvetiti področjem:

  • opredelitve skupnega vrednotnega jedra vzgoje in izobraževanja,
  • zagotavljanja pluralnosti šolskega prostora in svobode izbire izobraževanja,
  • poznavanja in razumevanja religioznosti in duhovnosti,
  • konkretnejši opredelitvi smernic za prihodnje kurikularne prenove,
  • vprašanjem digitalizacije in uporabe umetne inteligence v izobraževanju,
  • natančnejši opredelitvi glede vprašanj inkluzije.
Nalaganje
Nazaj na vrh