Kot so sporočili z ministrstva, so bistveni cilji zakona dvig ravni in kakovosti vzgoje in izobraževanja z zavedanjem, da mora sodobni vzgojno-izobraževalni proces ob upoštevanju razvojnih značilnosti otrok zagotavljati podporo celostnemu intelektualnemu, čustvenemu, moralnemu, socialnemu in telesnemu razvoju ter jih opolnomočiti, da bodo pripravljeni in motivirani za vseživljenjsko učenje in izobraževanje, za participacijo v demokratični družbi in bodo hkrati znali poskrbeti za razvoj življenjske odpornosti in prožnosti.

NPZ za tretješolce

Cilj umestitve NPZ za tretješolce je po mnenju ministrstva spremljanje dosežkov tudi v prvem obdobju kot pomembno izhodišče za nadaljnje načrtovanje dejavnosti za učenca, učitelja, starše in sistem, obenem predlog odpira možnost upoštevanja dosežkov pri NPZ kot eno od meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v srednje šole. »Z vidika pravičnosti je treba izpostaviti pomen analize dosežkov pri učencih, pri katerih dosežek na zunanjem preverjanju znanja pomembno odstopa od šolskih ocen učenca.«

Tuja jezika

Predlog novele predvideva tudi začetek rednega poučevanja drugega tujega jezika (angleščine ali nemščine) v tretjem obdobju (od 7. do 9. razreda) in prvega tujega jezika v 1. razredu. Priporočila Sveta Evrope o celostnem pristopu k poučevanju in učenju jezikov članice EU pozivajo k izboljšanju jezikovnih kompetenc posameznika, ponudba možnosti učenja tujega jezika v razširjenem programu pa sledi tudi priporočilom Sveta Evrope o ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje. »Tako bomo skozi vzgojno-izobraževalni proces vzgajali in spodbujali večjezičnost.«

Razširjeni program

Predviden je tudi nov koncept razširjenega programa, v okviru katerega »šola razvija spodbudno in varno učno okolje z več prostora za medsebojno sodelovanje med učenkami in učenci, več možnostmi za udejanjanje načela enakih možnosti in upoštevanja potreb in interesov učencev. Te dejavnosti imajo pomembno vlogo pri zagotavljanju optimalnega učnega okolja za učence, ki se srečujejo z večjimi izzivi pri opismenjevanju in usvajanju znanja.« Hkrati je razširjen program prostor, v katerem lahko učenci razvijajo svoje interese, talente in (potencialne) nadarjenosti.

Črtanje dosedanjih elementov

Tako predlog novele črta dosedanje elemente razširjenega programa – podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk, individualno in skupinsko učno pomoč, neobvezne izbirne predmete. Dosedanje elemente nadomeščajo tri vsebinska področja: gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, kultura in tradicija, vsebine iz življenja in dela osnovne šole. Ker po predlogu dopolnilni pouk ni več namenjen zgolj učencem z učnimi težavami, predlog novele predvideva vključitev dopolnilnega pouka v obvezni program osnovne šole.

Status športnika

Predlog predvideva tudi uskladitev Zakona o osnovni šoli z določili Zakona o športu, pri čemer šola ne bo več pristojna za podeljevanje statusa, ima pa še naprej, skupaj s starši, obveznost, da učencu z vidnejšimi dosežki na tekmovanjih prilagodi šolske obveznosti. Področje udejstvovanja učencev na kulturno-umetniškem področju ni regulirano s posebnim zakonom, šola dejavnosti učencev na tem področju spremlja z informacijami staršem. Ob njihovem sodelovanju šola učencu prilagaja njegove obveznosti do šolskega dela, pojasnjujejo na ministrstvu.

Izobraževanje na domu

Novela Zakona o osnovni šoli pa predvideva še izenačitev učencev, ki se izobražujejo na domu, z učenci, ki se izobražujejo v šoli, s čimer za glavni cilj postavlja pridobitev enakovrednega izobrazbenega standarda učencem, ki se izobražujejo na domu. Po predlogu med šolskim letom pravice do izobraževanja na domu ni možno uveljavljati, uvaja se možnost prekinitve izobraževanja med šolskim letom in omejitev pravice do izobraževanja na domu v primeru neuspešnosti.

Odziv

Nad predlogom novele niso vsi navdušeni. V Zavodu Izjemen.si odločevalce sprašujejo zlasti glede razširjenega programa: »Kaj boste naredili z učenci s posebnimi potrebami in s tistimi, ki potrebujejo pomoč še pred odločbo o usmeritvi? Kdo bo izvajal del za nadarjene, vsi vprek ali kdo z ustreznimi kompetencami? Kako se bodo učenci nižjih razredov odločali o vsebinah, h katerim želijo pristopiti? Kako se bo izbiral tuj jezik, sploh za tiste, starejše (8. ali 9. razred)?«