V središču aktualnega je tokrat razmislek o božičnem miru v svetu, razklanem od vojn in sovraštva. Besedilo poudarja, da mir, ki ga prinaša božič, ni politični projekt, temveč se začne v srcu posameznika z učlovečenjem Jezusa Kristusa.  »V Detetu Jezusu je Božja ljubezen brez obrambe najočitnejša: Bog prihaja brez orožja, ker noče osvajati od zunaj, ampak pridobiti ljudi od znotraj, jih spremeniti od znotraj. Če sploh kaj more premagati človeka, njegovo samopašnost, njegovo nasilnost, njegovo lakomnost, tedaj to zmore nezavarovanost Otroka. Bog si jo je privzel, da bi nas tako premagal in privedel do nas samih,« je zapisal Joseph Ratzinger v eni od svojih božičnih pridig.  Zgodovinski primeri božičnega premirja in papežev Urbi et orbi opozarjajo na moč sprave, usmiljenja in notranje preobrazbe. Mir je dar, ki ga je treba najprej sprejeti in nato deliti.

Z Berto Golob v čas belega božiča

Pisateljica in pesnica Berta Golob nam je v pogovoru zaupala o tem, kaj jo pri prazniku Jezusovega rojstva najbolj nagovarja ter o božičih svojega otroštva. Takole je odgovorila:  »Spomini so lepi. Najprej zaradi tistih pravih zim – vse je bilo belo, zasneženo. Potem zaradi potice. In pa zaradi topline iz štedilnika na drva, ki je ogrela celo kuhinjo. Božič je bil nekaj posebnega: potica, vonj … Na sveti večer smo pokadili prostore s kadilom, ki je tako čudovito dišalo. Vonj je ostal še nekaj časa, božiču je dal svoj čar. Druge dni v hiši ni kaj prida dišalo, kvečjemu kdaj po čebuli, ko smo jo pražili. (smeh) Potica je bila vedno del božiča, tako kot velike noči. Danes so dobrote nekaj vsakdanjega. Takrat pa so bile redkost; praznik je bil zaradi potice res praznik. Hrana je bila svojčas skromna.«

Po čem še hrepenimo?

O pričakovanju in hrepenenju Odrešenika smo se dotaknili v pogovoru z Jurijem Bizjakom, upokojenim koprskim škofom. Poudaril je, da je glavna pomanjkljivost naše civilizacije pomanjkanje hrepenenja in pričakovanja. »Včasih smo tri mesece čakali na tri piškote za Miklavža. Zdaj marsikje ni treba več čakati, ker imajo vsega dovolj,« je dejal in nadaljeval, da je življenje vedno v napetosti, ne v trajni samozadostnosti. »Človek je rojen za napor in škoda je, če beži pred naporom. Poglejmo športnike. Kaj vse vzamejo nase, zato da zmagajo. Danes pogosto primanjkuje tega pričakovanja in hrepenenja, blaginja nam jemlje odpornost in nas slabi.«

Ko božič dobi nov pomen

Božič je praznik, ki ga danes praznujemo verni, pa tudi neverni. Kako se je spremenilo doživljanje praznika Kristusovega rojstva, ko sta kot odrasla sprejela vero v Jezusa, pričujeta dva Nina in Dimitri. »Če sem kot otrok verjela, da je največji čudež božiča to, da pride neki gospod v dnevno sobo skozi zaprta okna in vrata, pa zdaj verjamem, da je čudež skrit v jaslicah, ki sem jih občudovala že kot deklica. In zadnja leta mi ni treba čakati na obisk cerkve, da si ogledam jasli, temveč jih z malimi rokami svojih otrok z največjim veseljem postavim kar v svojem domu.«

FOTO: Siniša Kanižaj

 O ustavnosti in človekovih pravicah

Božični prazniki v Sloveniji sovpadajo tudi s praznikom samostojnosti in enotnosti, še pred tem obeležujemo dan ustavnosti (23. decembra), 10. decembra pa smo obhajali mednarodni dan človekovih pravic. Ob tem smo k pogovoru povabili dr. Jerneja Letnarja Černiča, rednega profesorja za pravo človekovih pravic in ustavno pravo. Med drugim je povedal, kakšen pomen imata zanj dan ustavnosti in mednarodni dan človekovih pravic ter kaj bi sebi in celotni sloveski družbi glede stanja človekovih pravic v Sloveniji najbolj želel, da bi se izboljšalo.

Božič z dojenčkom

V prilogi Naša družina gostimo družino Fućak Dolinar, ki ima ob letošnjem božiču v svoji sredi pravega Jezuščka. Starša Anja in Ivan sta spregovorila o velikih preizkušnjah na poti do starševstva ter o izgubi otroka med nosečnostjo. »Ta izguba naju je kot osebi precej izgradila, družino pa povezala. Otroci so bili zelo vpleteni, veliko smo jokali. Velik blagoslov vidiva v tem, da smo za njegovo smrt izvedeli na petek, porod, ki se mu v tistih tednih reče visoki splav, pa je imela v ponedeljek. Zelo smo hvaležni za tisti konec tedna. Otroček je bil fizično še z nami in so se tudi otroci lahko od njega poslovili.«