Pred tremi leti so v župnišču odprli prvo umetnostno galerijo v kraju, Glaserjev salon, kjer potekajo koncerti, razstave, predavanja, tudi poroke. Podružnični cerkvi Device Marije na Gorci v Malečniku je papež lani podelil poseben privilegij – verniki, ki bodo obiskali omenjeno svetišče, bodo lahko v njem prejeli dar popolnega odpustka, vpisana je tudi na poseben seznam bazilike Marije Velike v Rimu, na katerem so najpomembnejše Marijine cerkve z vsega sveta.

Izdali so knjigo starih receptov Malečniška kuharica in še bi lahko naštevali. Pred kratkim, 18. novembra, je Malečnik z bronastim znakom gostoljubnosti za ohranjanje sakralne dediščine in vnašanje novih vsebin nagradila tudi Turistična zveza Slovenije.

Le kako jim to uspe? V intervjuju z upraviteljem župnije sv. Peter – Malečnik dr. Sebastijanom Valentanom smo želeli izvedeli, kako so se organizirali, da so tako poživili župnijsko življenje in v tek spravili toliko različnih projektov.

Dr. Sebastijan Valentan je doktor kanonskopravnih znanosti, sodnik pri Metropolitanskem cerkvenem sodišču v Mariboru in sodelavec Inštituta za kanonskopravne vede pri Katedri za cerkveno pravo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Za svoje zasluge na področju družbenih dejavnosti in ohranjanja kulturne dediščine v Mariboru je oktobra prejel srebrni grb mesta Maribor.

V video pogovoru smo se najprej dotaknili vprašanja, kako doktor cerkvenega prava in profesor na fakulteti svoje znanje in znanstveno delovanje kombinirati z delom župnika.

Pravne vsebine zaživijo v pastorali

Dr. Valentan je povedal, da v župniji pravne vsebine dobijo konkretizacijo. Na primeru matrimonialnega prava, ki se ukvarja z ločitvami oz. ugotavljanjem ničnosti cerkvenega zakona, je razložil, da v življenju ne gre vse tako preprosto, kot je to zapisano v zakoniku. »Tam je zapisano, kako mora stvar teči, na župniji in pri konkretnih srečevanjih z ljudmi pa srečaš stiske, takšne in drugačne. Včasih je potrebno zelo veliko časa, da postopek sploh lahko steče. Včasih ne more steči, zato iščeš druge pastoralne vzgibe, pomoč. Najprej se s priprošnjo seveda obrneš k Svetemu Duhu, da bi se vse dobro izšlo. Ta povezanost med stroko in konkretnostjo v župniji je velik doprinos in blagoslov. Mislim, da za vsakogar.«

Vzor dr. Valentana so duhovniki, ki so bili tudi narodni buditelji. FOTO: Matjaž Vertuš

Teorija bi bila premalo

Preden je postal duhovnik, si ni predstavljal, kako bo izgledalo njegovo življenje, je povedal. »V mladosti sem imel zglede duhovnikov, tudi mojega župnika Alojzija Antolina, žal že pokojnega. Pa še številne druge, ki so na župniji delali to, kar so lahko, in to, kar so znali. Kako bo potekalo moje življenje na župniji, pa si sploh nisem predstavljal, sploh pa ne po tem, ko sem prevzel župnijo Malečnik, ki je bila specifična, ki je bila mogoče malo v zatonu.«

Stvari se je bilo treba lotiti čisto na novo, je povedal, in teorija bi bila premalo. »Tukaj praktično nobeno znanstveno znanje ni toliko pomagalo, kot mislim, da je bil pomemben človeški odnos, čut. To, kar človek prinese od doma in od drugih srečevanj z ljudmi.«

Cerkev Matere Božje na Gorci, kjer lahko romarji prejmejo odpustek. FOTO: Matjaž Vertuš

Vsakdan v župniji

V pogovoru smo se dotaknili vsakdanjega življenja na župniji. »Vsak dan je drugačen, so pa nekatere stvari, ki so, kot rečemo, železni repertoar. Zjutraj je zame najprej na vrsti molitev, to je temelj vsakega delovanja, sploh pa delovanja duhovnika. Potem rad pogledam časopis in spletne novice tako levih kot desnih medijev in si ustvarim svojo sodbo. Tega me je naučila že Dora Žebot, ki je kot Slovenka v Angliji delala na BBC-ju, in mi je rekla: 'Saj v Sloveniji sploh nimate desnega dnevnika, imate samo leve časopise'. Takrat sem spoznal, da je treba iskati različne pristope,« je pripovedoval.

Zjutraj se zberejo v kuhinji v župnišču tisti, ki so tisti dan v župnišču ali ob župnišču, in skupaj spijejo kavo ter se pogovorijo o prihajajočem dnevu. »Potem pa steče delo. Srečujem se z ljudmi, odgovarjam na pošto, pripravljam se na predavanja, delo na sodišču ali pa tudi za župnijo nasploh. Dragoceni so tudi trenutki miru, ko se lahko pripravljam na nedeljsko bogoslužje.«

Popoldne se odvije zopet isto: ljudje, sestanki, pogovori, načrtovanja. Zvečer ima malečniški župnik sveto mašo, po njej pa rad prebere kakšno knjigo ali znanstveni članek. »Tako ves čas spremljam kanonsko-pravne znanosti, ki se zelo spreminjajo – hvala Bogu. S papežem Frančiškom se je marsikaj spremenilo, posodobilo, revidiralo. Tudi zakonik cerkvenega prava, ki je bil prej skoraj nedotakljiv. Papež je pokazal: gremo naprej skupaj s tem, kako ljudje živijo, da jim lahko postajamo blizu.«

Dr. Valentan pravi, da lahko kot župnik v praksi preizkusi teoretično znanje o cerkvenem pravu. FOTO: Matjaž Vertuš

Med najljubšimi projekti so tudi adventni dogodki

Ko smo dr. Valentana vprašali, kateri od projektov, ki jih je doslej že izpeljal v Malečniku, mu je ostal najbolj v spominu, je naštel kar nekaj stvari. Pričel je z adventnimi: ob adventnih vikendih pripravijo adventni bazar, na katerem sodelujejo različna društva in združi različne generacije. V tem času pripravijo tudi razstavo jaslic Jaslice sveta. V liturgiji pa so ponovno vpeljali zornice, to so svete maše, ki se ob adventnih petkih pričnejo že ob šestih zjutraj in jih imajo samo pri svetlobi sveč. »Na začetku je bilo bolj tipanje, zdaj pa je cerkev praktično polna. Pridejo mladi, starejši, srednja generacija, ljudje, ki so v službah, ker jim ustreza ta ura ob šestih zjutraj. In res je malo bolj skrivnostno. Mogoče lahko Boga tudi še malo bolj globoko doživiš. In vedno po zornicah pripravimo v župnišču tudi zajtrk in takrat je veroučna učilnica tudi premajhna, ker vsi radi tudi ta vidik doživijo in je res lepo.«

Zahvalil se je tudi vsem, ki so sodelovali pri projektu, ko je papež uslišal njihovo prošnjo in je bila cerkev Matere Božje na Gorci pridružena papeški baziliki Marije Velike. »Tu je bilo ogromno priprav, koordinacije, sodelovanja v kraju in se res zahvaljujem vsem, ki so pristopili. Praktično ni bilo nobene težave.«

Ohranjati želijo zapuščino Marka Glaserja, enega od Valentanovih predhodnikov

Od projektov, ki so mu najbolj pri srcu, je dr. Valentan izpostavil Glaserjev festival, ki bo prihodnje leto že četrti. Spomladanski festival, ki ga pripravljalo več mesecev, traja pet dni in je poimenovan po enem od nekdanjih malečniških župnikov. »Marko Glaser je bil pesnik, pisatelj, prevajalec, tudi narodni buditelj, velik Slomškov prijatelj. Pravijo celo, da najboljši! Organizacijsko je poskrbel za prenos škofijskega sedeža iz Št. Andraža v Maribor. Nekako je ostal v Slomškovi senci, ampak njegovo delovanje je neizmerno. In ogromno vsebin, ki jih je on začel, nagovarja tudi danes na aktualen način,« je razložil dr. Valentan. Razkril nam je, da bodo v prihodnjih letih festival širili, saj bi radi glas o Glaserju in Malečniku razširili med čim več ljudi.

Na primeru Glaserjevega festivala je v video pogovoru dr. Valentan razložil, kako se lotijo tako velikega projekta in katere so ključne stvari, ki jih je treba opraviti, da se tak projekt izvede.

Župnija Malečnik je v zadnjem času zaživela na kulturnem in pastoralnem področju. FOTO: Matjaž Vertuš

Kultura in pastorala z roko v roki

Kot največjo motivacijo, da se različnih projektov v župniji poleg rednega dela sploh loti, je dr. Valentan izpostavil zgled duhovnikov, ki so bili tudi narodni buditelji. »Širili so kulturo, pisali knjige, izobraževali ljudi. To je bilo njihovo veliko poslanstvo in na ta način so imeli tudi lepe uspehe, na katerih lahko danes gradimo nove zgodbe,« je povedal. Izpostavil je, da imajo dogodki in projekti tudi pastoralni učinek, saj so vedno povezani z zgodovino malečniške župnije. »Vključijo se tudi ljudje, ki so se mogoče oddaljili od župnijskega življenja in mogoče ne bi prišli, če bi šlo za povsem cerkveni verski dogodek. Tukaj pa pridejo zato, ker pravim, da ima vsak mnogo talentov. Nimamo vsi istih. V projektih pa se lahko združimo ljudje različnih pogledov, različnih talentov, različnih možnosti in mislim, da je to najlepše.«

Težka plat projektov: financiranje

Pa najtežje pri pripravi dogodkov in projektov? Malečniški župnik je izpostavil, da je vedno težje najti sponzorje in donatorje, saj takšni projekti tudi veliko stanejo. »Ampak najslabše bi bilo, če bi se ustavili in rekli, da se nič ne da narediti. Tega pri nas in pri meni absolutno ni. Iščemo druge načine in se vedno nekako znajdemo,« je dejal. Pri tem računajo tudi na Boga, saj se je že večkrat izkazalo, da jim je Bog poslal nekoga, ki je uvidel lepoto njihovega delovanja in jih tudi finančno podprl. »Resda je to lahko velik izziv in tudi je, ampak s skupnimi močmi, z nekakšnim upanjem v dobro se vse reši.«

Mediji so današnja prižnica

V Malečniku veliko pozornosti namenjajo temu, da širša javnost izve, kaj vse počnejo, torej medijem. Zakaj, smo vprašali dr. Valentana, ki delovanje medijev dobro pozna, saj se je temu področju posvečal v času študija v Rimu. »Vidimo, da smo vsi na telefonih, na Facebooku, Tiktoku, na Instagramu. To je današnja prižnica. Tja lahko sporočamo tudi lepe trenutke. Na omrežjih lahko župnija predstavi lepoto verskega življenja in lepoto kraja,« je povedal. Poudaril je, da smo katoličani pomemben del družbe, da je župnija pomemben igralec na družbenem polju in da je prav, da ljudem povemo, da imamo veliko lepega in dobrega za vse.

Vas zanimajo njihovi načrti?

Dr. Valentan je za Družino v video pogovoru razkril tudi načrte, ki jih imajo v Malečniku za naprej. Če vas zanima, kaj pripravljajo, si oglejte video pogovor do konca!