Kaj se dogaja z župnijsko cerkvijo v Kapelah?
Kaj se dogaja z župnijsko cerkvijo v Kapelah?
Predstavniki župnije so pred dnevi pripravili tiskovno konferenco, na kateri so predstavili trenutno stanje objekta. Dogajanje spremljajo v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, saj je tamkajšnja cerkev Marijinega vnebovzetja vpisana v njegov register kot spomenik lokalnega pomena.
Župnijska cerkev v Kapelah je bila zgrajena okoli leta 1798 v poznobaročnem slogu z elementi klasicizma, pozneje pa je bila večkrat prenovljena, med drugim ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Prve resnejše poškodbe je utrpela v potresu 29. decembra 2020, ki je imel epicenter v hrvaški Petrinji, nato pa še leta 2023, ko so se tla zatresla v februarju in juliju.
Popravila popotresnih poškodb na jugovzhodnem delu cerkve so bila zaključena julija letos, zdaj pa se nove razpoke in posedanja pojavljajo na severovzhodnem delu.
Popravila popotresnih poškodb na jugovzhodnem delu cerkve so bila zaključena julija letos, zdaj pa se nove razpoke in posedanja pojavljajo na severovzhodnem delu, zato so se v župniji Kapele odločili, da stanje cerkvenega objekta predstavijo javnosti. 18. novembra letos so priredili novinarsko konferenco, o kateri so poročali na družbenih omrežjih.
Javnost so z dogajanjem seznanili Franc Vranetič, koordinator voditeljske skupine Župnije Kapele, njen član Darko Ferlan, generalni vikar Škofije Celje Rok Metličar, ki je tudi dekan dekanije Laško-Videm ob Savi, župnijski upravitelj v Kapelah Gorazd Bastašić in Milena Vranetič, zadolžena za koordinacijo popravil novo nastale škode.
Razpoke nastajajo na povsem nasprotni strani od prejšnjih potresnih poškodb. FOTO: FB/Župnija Kapele
Kdo je odgovoren za vzdrževanje cerkvenih objektov?
Generalni vikar in dekan Metličar je izpostavil vprašanje, kdo je sploh odgovoren za vzdrževanje cerkvenih objektov. Spomnil je na veselje župljanov, ki so ob letošnjem žegnanju, na veliki šmaren, obeležili zaključek obnove, še isti mesec pa pretreseni opazili novo škodo na objektu. Za cerkev sicer trenutno skrbi omenjena voditeljska skupina župljanov, saj je oktobra 2025 umrl župnik Vlado Leskovar, ki je oskrboval župnije Bizeljsko, Dobova in Kapele. Avgusta letos je te župnije v upravljanje prevzel grško-katoliški duhovnik Bastašić, ki je zaradi prezasedenosti zadolžen za pastoralno oskrbo vernikov, gospodarska vprašanja pa so zaenkrat še vedno v pristojnosti dekana Metličarja. Žal razmere vodijo v smer, ko bo pristojnost za vzdrževanje cerkvenih objektov vedno pogosteje v rokah laikov.
Župniji pri obnovi cerkvenih objektov sicer po svojih močeh pomaga Občina Brežice, za kar so ji župljani Kapel izjemno hvaležni, Vranetičeva pa je izrazila zahvalo tudi celjski škofiji, ki je po komaj zaključeni obnovi hitro prepoznala potrebo kapelskih župljanov. Kot je pojasnila, so o stanju cerkve v Kapelah seznanili tudi pristojni oddelek ministrstva za kulturo. Primernega razpisa za finančno pomoč zaenkrat ni na voljo, bodo pa v župniji zaprosili za urgentna sredstva.
V župniji Kapele so stanje svoje župnijske cerkve javnosti predstavili na novinarski konferenci 18. novembra. FOTO: FB/Župnija Kapele
Obnova bo zelo zahtevna, cerkev je delno zaprta
Župnijski upravitelj Bastašić je opozoril na pomanjkanje duhovnikov, zaradi česar posameznim župnijam v soupravi ne morejo posvetiti zadostne pozornosti in podpore, četudi bi si to resnično želeli. Pri njih pa ima seveda prednost pastoralna oskrba občestva. Kot je dejal, kljub poškodbam načrtujejo obhajanje božične polnočnice v nenevarnem delu cerkve.
Za razliko od prejšnjih poškodb po potresu tokrat ni povsem jasno, zakaj je nastala trenutna škoda na cerkvi.
Po besedah Darka Ferlana za razliko od prejšnjih poškodb po potresu tokrat ni povsem jasno, zakaj je nastala trenutna škoda na cerkvi. Eden od možnih vzrokov je letošnja suša, ki je na ilovnatih področjih povzročila krčenje, zaradi česar se zidani objekti lahko posedejo. V vsakem primeru bo obnova zelo zahtevna, ker so zaradi statusa cerkve kot spomenika lokalnega pomena omejeni pri uporabi materialov. Župljani sami potrebnih sredstev ne bodo mogli zbrati, zato so odprli namenski račun in upajo na odziv javnosti.
Ker novo nastale razpoke predstavljajo nevarnost, da se deli oboka v prezbiteriju lahko odlomijo, so župljani oltar prestavili v cerkev. Nevaren je tudi prehod iz prezbiterija v zakristijo. Cerkvena ladja naj bi bila po Ferlanovih besedah varna, zato v svetišču še naprej obhajajo obrede, zakristija in prezbiterij pa do popravila škode ostajata zaprta.
Kakšno je trenutno stanje?
- razpoke se dnevno širijo po fasadi in stenah zakristije, v notranjosti ladje in na nosilnih stebrih, odpadati je začel omet
- počila je celo kamnita preklada nad vrati, kar se od izgradnje cerkve leta 1798 doselj še ni zgodilo, zaznano je tudi gibanje tal ob oltarju
- zaradi varnosti je bilo treba zapreti stranski vhod v prezbiterij
- stavba kljub dežju ne miruje, razpoke pa nastajajo na povsem nasprotni strani od prejšnjih potresnih poškodb
- posedajo se temelji



