V 70-letni zgodovini Pakistana se je v sredo, 25. julija, na volitvah zgodil šele drugi demokratični prenos oblasti z ene civilne oblasti na drugo. Zmagovalec volitev, ki jih je zaznamoval bombni napad, je stranka Pakistan Tehrik-e-Insaf (PTI) Imrana Kana. Pet dni po volitvah je sporočila, da ji je na koalicijskih pogovorih z manjšimi strankami uspelo zagotoviti večino v parlamentu. Med drugim so podprle nekatere manjše stranke in poslanci manjšin.

Imran Kan, sicer nekdanji igralec kriketa, je v svojem zmagovalnem govoru obljubil, da bodo vsi državljani, vključno s kristjani, obravnavani enakovredno, vendar pa med kristjani narašča dvom, saj njegova stranka Pakistan Tehrik-e-Insaf (PTI) označuje kristjane za nevernike in nižjo kasto. Prav zato je p. Nasir William, vodja Komisije za družbeno komunikacijo pri škofiji Islamabad-Rawalpindi, je za azijske medije izrazil zaskrbljenost. Dodal je, da minulim vladam ni uspelo zaščititi kristjanov, petletni mandat pa morda ne bo dovolj, da bi odpravil posledice desetletja trajajočega verskega fundamentalizma, poleg tega pa ima Kan podporo vojske.

V pretežno muslimanski državi še vedno obstaja zakon o bogoskrunstvu, ki obsoja vsakršno neprimerne izjave in dejanja proti islamu, Koranu in preroku Mohamedu, kar po navadi pomeni smrtno kazen. Zakon ogroža predvsem nemuslimanske vernike in tiste, ki to vero zapustijo. Tega podpira tudi Kan, hkrati pa je prav njegova stranka v provinci Kiber Paktunkva odstranila neislamske vsebine v šolskih učbenikih.

Verski voditelji v Pakistanu kritizirajo stranko PTI tudi zato, ker niso poskrbeli za družine ubitih v samomorilskem napadu na cerkev v Pešavarju, v katerem je umrlo okrog 80 ljudi. To je bil najhujši napad na kristjane v večinsko muslimanskem Pakistanu. Napad na anglikansko cerkev je izvedla talibanska frakcija.

Okoli 96 % Pakistancev je muslimanov, večinoma sunitov. Kristjani, pa tudi šiiti in druge verske manjšine so vedno znova izpostavljeni sovražnim napadom in družbeni izključenosti.