V Sloveniji je Mariji posvečenih veliko župnijskih, podružničnih, zlasti pa božjepotnih cerkva in kapelic, zato je Marijino vnebovzetje v našem verskem izročilu globoko zakoreninjeno. Marijino vnebovzetje je praznik upanja, saj nam sporoča, da je Marija dosegla polnost življenja v večnosti. To dejanje predstavlja napoved vstajenja mrtvih, ki ga bomo ob sodnem dnevu deležni vsi ljudje.

Pridiga msgr. Stanislava Zoreta 

Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je na Brezjah ob slovesnem prazniku Marijinega vnebovzetja poudaril, da je veliki šmaren praznik upanja, saj razodeva, da Bog človeka, ki ga ljubi, ne prepusti smrti. Romarje je povabil, naj pri Mariji Pomagaj odprejo svoje srce, ji izročijo svoje življenje ter se okrepijo v veri, upanju in ljubezni. 

Nadškof Stanislav Zore med pridigo na Brezjah. FOTO: Tatjana Splichal 

Marija vernikom kaže pot zaupanja, ki se začne že tukaj in zdaj. Ob tem je romarje povabil, naj pred Marijo brez zadržkov prinesejo svoje življenje. »Preprosto odprite svoje duše in pred svojo nebeško Mater izlijte svoje življenje,« je dejal. Marijino življenje je po njegovih besedah zgled popolnega zaupanja Bogu, ki se izraža v njenem »Zgodi se mi po tvoji besedi.«

Ob Marijinem Magnificatu je zbrane povabil, naj postanejo »tkalci upanja« in sodelavci pri graditvi civilizacije ljubezni, v kateri imajo prednost ranljivi, odrinjeni in ogroženi.

Pridiga ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta v celoti.

Pridiga msgr. Alojzija Cvikla

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je na Ptujski Gori ob slovesnem prazniku Marijinega vnebovzetja poudaril skušnjavo obupa in vprašanje, ali ima naše prizadevanje sploh smisel. Duhovnik je spomnil na ljudi, ki se po letih molitve, dela, vzgoje otrok, zakonske zvestobe ali dobrote sprašujejo, ali je bilo vse zaman. 

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl med pridigo. FOTO: Domen Permozer 

Marijina pot kaže drugače: tudi njeno življenje je bilo zaznamovano z bolečino, od bega v Egipt do trenutka pod križem, ko je bilo videti, kot da je vse izgubljeno. Toda Kristusovo vstajenje in Marijino vnebovzetje razkrivata, da zlo in smrt nimata zadnje besede. »V Božjih rokah ni izgubljeno nič, kar je bilo storjeno iz ljubezni,« je bilo eno ključnih sporočil pridige.

Marija, v nebesa vzeta, utrdi našo vero, da zlo nima zadnje besede, da smrt nima zadnje besede in da naše življenje ni zaman.

Spregovoril je tudi o sodobni izbiri med kulturo moči in civilizacijo ljubezni ter poudaril, da mora človek tudi v času novih tehnologij ostati sposoben varovati življenje, dostojanstvo in bližino z najšibkejšimi. Marija po njegovih besedah kaže pot zaupanja, služenja in zvestobe ljubezni.

Pridiga mariborskega nadškofa Alojzija Cvikla v celoti.

Pridiga msgr. Andreja Sajeta

Novomeški škof msgr. dr. Andrej Saje je ob slovesnem prazniku Marijinega vnebovzetja na Zaplazu poudaril, da praznik razodeva človekovo prihodnost in temelj krščanskega upanja. »Romanje je podoba našega življenja. Nihče od nas ni prišel na ta svet zato, da bi ostal na mestu. Vsi smo na poti. Hodimo skozi dneve veselja in preizkušenj, skozi uspehe in razočaranja,« je dejal Saje. Ob tem pa poudaril, da nam današnji praznik razodeva, da ima ta pot smer in cilj. Marijino vnebovzetje tako ni samo praznik njene slave, ampak predvsem praznik človekove prihodnosti. »V Mariji gledamo, kaj Bog pripravlja vsem, ki mu odprejo svoje srce in zvesto hodijo za Kristusom,« je zbranim povedal Saje.

V Božjih očeh nič, kar je storjeno iz ljubezni, ni izgubljeno.

Posebej je izpostavil tudi pomen Marijinega zgleda zaupanja, služenja in odprtosti za Boga ter poudaril, da nas Marija vedno vodi h Kristusu. Ob prazniku je spomnil tudi na slovensko družbo in potrebo po spoštovanju življenja, skrbi za družine, solidarnosti ter odgovornosti za skupno dobro.

Pridiga novomeškega škofa Andreja Sajeta v celoti.

Pridiga msgr. Maksimilijana Matjaža

Celjski škof msgr. dr. Maksimilijan Matjaž je v prazničnem nagovoru v Petrovčah dejal, da nam Marijino vnebovzetje razkriva našo pravo prihodnost: »kar je Bog dopolnil v njej, želi uresničiti tudi v nas. Marijino poveličano telo je kakor odprto okno v prihodnost, skozi katero smemo uzreti cilj svojega življenja. Sveti Pavel nas v berilu spominja: 'Kristus je vstal od mrtvih, prvenec tistih, ki so zaspali.' Smrt nima zadnje besede nad nami. Križ v našem življenju je resničen, vendar ni cilj naše poti. Bog nas je ustvaril za življenje«.

Vse veliko v Marijinem življenju se je po besedah škofa Matjaža zgodilo po delovanju Svetega Duha. »Od oznanjenja v Nazaretu prek pogleda na prebodenega Sina na križu do molitve z učenci v binkoštni dvorani in rojstva Cerkve je v Svetem Duhu izpovedovala svojo vero: 'Glej, dekla sem Gospodova, zgodi se mi po tvoji besedi!' Sveti Duh tako kot Marija ne dela hrupa in ne usmerja pozornosti nase, ampak nas tiho vodi h Kristusu. Ko ga kličemo, vstopa v nas kot Božji dih in hrani naše življenje z Božjim. Z njegovo pomočjo postajamo podobni Mariji: potrpežljivejši, pripravljenejši odpuščati in globlje zaupati.«

Pridiga celjskega škofa Maksimilijana Matjaža v celoti.

Pridiga msgr. Petra Štumpfa

Msgr. dr. Peter Štumpf je maševal ob 10. uri na Sveti Gori. Ob prazniku Marijinega vnebovzetja je Štumpf vernike spodbudil, naj na svet in dogajanje v njem gledajo z »nebeške perspektive«. Ob razlagi podobe žene in zmaja iz Razodetja je poudaril nenehen boj med dobrim in zlim ter spomnil, da zgodovine ne vodi nasilje, ampak Bog.

Štumpf je posebej poudaril Marijin pogled na svet, ki ga izraža njen Magnificat, njena »himna radosti«. Čeprav se okoli nje družbene razmere niso spremenile, je v sebi videla Božje delovanje in njegovo skrito moč, ki se postavlja na stran najmanjših in prezrtih. Marijino vnebovzetje zato po njegovih besedah ni le njen praznik, ampak tudi praznik našega upanja. »Nebesa so tudi naša. Kristus nam jih je pripravil,« je dejal ter romarje spodbudil, naj z Marijo pogumno nadaljujejo svojo pot, saj jih nič ne more ločiti od Kristusove ljubezni.

Pridiga koprskega škofa Petra Štumpfa v celoti.

Pridiga msgr. Janeza Kozinca

Murskosoboški škof je ob slovesnem prazniku Marijinega vnebovzetja v Turnišču zbrane nagovoril z Elizabetinimi besedami, ko je Marija prestopila prag njene hiše: »Blagor ji, ki je verovala, da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod!« 

»S temi istimi besedami danes Nebeška Mati Marija na tem svetem kraju objema vas. Nismo prišli sem, da bi občudovali nedosegljivo kraljico, ampak smo prišli k Materi, ki je prehodila zahtevno pot vere. Praznik vnebovzetja nam sporoča: blagor ti, ki veruješ,« je dejal Kozinc. 

Marijino življenje razodeva, da je sidro v Bogu tisto, ki daje varnost, gotovost v veselju in v stiskah.

Marija je po njegovih besedah zgled človeka, ki ne potrebuje vseh odgovorov, ampak veruje, da je Božja obljuba zanesljiva, tudi kadar ne ve, kako se bo vse izteklo. Vernike je zato spodbudil, naj svoje življenje ne sidrajo zgolj v delu, uspehu ali materialni gotovosti, temveč naj zaupajo Bogu in mu prepustijo »krmilo« svojega življenja.

Pridiga murskosoboškega škofa Janeza Kozinca.

Praznovanje Marijinega vnebovzetja v Olimju

Ob prazniku Marijinega vnebovzetja je v Olimju potekala tradicionalna procesija in bogoslužje. Verniki so se podali na slovesno procesijo z Najsvetejšim in starodavnim kipom »Marije Spremljevalke« po vasi Olimje, ob poti pa so potekali tudi blagoslovi pri kapelicah.

Sveto mašo je skupaj z duhovniki daroval upokojeni nadškof msgr. Marjan Turnšek.