Ljubljanski nadškof Stanislav Zore: Ni lepših jaslic, kot so jaslice človekovega srca

Ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore je vernike nagovoril v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja. Kot je dejal, se verniki zbiramo sredi noči, ker hrepenimo po luči. To je ljudem že v Stari zavezi, »v času preizkušenj in trpljenja«, napovedal prerok Izaija. Tudi danes svet bolj kot kdaj koli potrebuje luč, saj so po mirnem začetku enaindvajsetega stoletja ob koncu njegove prve četrtine nastopili »mračni, temni dogodki«, ki izvirajo iz človekove sebičnosti.

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore. FOTO: Tatjana Splichal (iz arhiva)

Zato za božič prihajamo pred jaslice, je poudaril nadškof Zore, saj te »vedno prinašajo sporočilo«. Jaslične figurice so nekaj dragocenega, toda še bolj pomembno je, da »ne pozabimo na jaslice v nas samih«. Kajti, tako ljubljanski nadškof, »ni lepših jaslic, kot so jaslice človekovega srca«. Te so po njegovih besedah tudi najbližje betlehemski resničnosti, saj je srce »prostor nedosegljive ljubezni, velikodušnosti, gostoljubnosti, pa tudi prostor najhujšega greha in vsega, kar je s tem povezano«.

In zakaj se je Jezus rodil na kraju, ki ni primeren za prihod novorojenčka? Odgovor je jasen, če pomislimo, kdo so bili prvi obiskovalci Novorojenega, je pojasnil nadškof. V hlevu sredi betlehemskih poljan so ga lahko obiskali vsi, ne le izbranci. Bog, ki nas je obiskal v Jezusu Kristusu, ni mogočen in strašen, temveč slaboten: zaupa se rokam svoje matere, prosi za ljubezen in jo prinaša. In temu majhnemu Bogu lahko odpremo svoje srce ter Ga ljubimo z vso svojo ubogo ljubeznijo.

Novomeški škof Andrej Saje: Bog si želi le naše bližine

Novomeški škof in predsednik Slovenske škofovske konference dr. Andrej Saje je polnočno sveto mašo obhajal v novomeški stolnici sv. Nikolaja. Praznični nagovor je začel s pozivom sv. Avguština k duhovni budnosti, ki je po njegovih besedah »zaradi hitenja in naglice enako na mestu, kot v prvih stoletjih krščanstva«.

Novomeški škof dr. Andrej Saje. FOTO: Škofija Novo mesto

Božič je namreč povabilo, naj se naučimo gledati nase in na svet z Božjimi očmi. Bog nam je na človeški način razodel svojo ljubezen, ki nam jo daje brezplačno in zanjo ne zahteva protiuslug. Želi si le naše bližine, je pojasnil škof Saje.

Vernike je povabil, naj se na božično noč pridružijo pastirjem: »Skupaj z njimi se učimo prepoznavati in videti Božje posege v svet z novimi očmi. Prepoznajmo znamenja Božjega delovanja v naših življenjih.« Ob tem je v spodbudo ponudil tri poudarke: sprejemanje vseh ljudi, kajti, kot je zapisal Paul Claudel, »brez ljubezni in brez Boga človek doživlja pekel na zemlji«; veselje do življenja, da bomo sprejemali otroke in krepili skrb za ostarele; ter gradnjo miru, saj se Kristus ne bo rodil, »dokler bo mir neuslišana želja in dokler ne bomo izkoreninili nasilja iz naše civilizacije«.

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl: Bog nam daje vedno novo priložnost

Mariborski nadškof Alojzij Cvikl je vernike nagovoril v mariborski stolnici sv. Janeza Krstnika. V pridigi je izpostavil tri podobe, ki jih najdemo v Lukovem poročilu o Jezusovem rojstvu: zakonski par Jožefa in Marijo, pastirje in Božje Dete.

Mariborski nadškof Alojzij med sinočnjim bogoslužjem v tamkajšnji stolnici. FOTO: Nebojša Tejić/STA

Zakonski par na poti je prispodoba za našo vero, ki je prav tako »nenehna pot in nenehna rast«. Veren človek je popotnik na poti proti večnosti in na poti iskanja resnice, tako nadškof Cvikl, ki je zbrane povabil, naj se podajo na pot, »da bi na tej poti odkrili, kaj je v našem življenju bistvenega in kaj navlaka«.

Pastirji so bili prvi, ki jim je bila sporočena vesela novica o Jezusovem rojstvu. V tistem času to niso bili spoštovani ljudje, in vendar je Božja ljubezen najprej objela njih. Tudi nam se v sveti noči razodeva »Bog, ki je usmiljen, ki se sklanja k človeku in nam daje vedno novo priložnost«, je pojasnil mariborski nadškof.

Podoba otroka pa nas po njegovih besedah vabi, da bi v Njem odkrili svojega Odrešenika in učitelja, »ki nas uči, kako usmeriti življenje, da bomo skupaj hodili v srečno prihodnost«. Človek namreč lahko v polnosti zaživi šele takrat, »ko v sebi odkrije otroško dušo, ko se zna veseliti, občudovati, se zaustaviti ob skrivnostih in se skrivnosti otroško razveseliti«.

Preberite tudi: Božična poslanica slovenskih škofov

Celjski škof Maksimilijan Matjaž: Bog potrebuje naše srce, našo ljubezen

Tudi celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž je v tamkajšnji stolnici sv. Danijela vernikom spregovoril o veliki luči, ki je zasvetila nad prebivalci dežele smrtne sence. Podoba Odrešenikovega rojstva z betlehemskih poljan nam po njegovih besedah razkriva dve globoki resnici naše vere: »Najprej to, da Boga in njegove navzočnosti ne moremo prepoznati zgolj s človeškimi očmi.« Začutimo Ga lahko z Duhom, ki je v nas položen že od rojstva oz. od krsta, naša naloga pa je, da se tej resnici odpremo.

Celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž je polnočnico obhajal v tamkajšnji stolni cerkvi sv. Danijela. FOTO: Jože Potrpin

»Druga resnica, ki nam jo razkriva podoba z betlehemskih poljan, pa je, da se nam Bog razodeva na način majhnega,« je nadaljeval škof Matjaž in pojasnil, kako lahko pravega Boga zlahka spregledamo, ker je majhen in nevsiljiv. Ne potrebuje naših človeških darov, temveč naše srce, našo ljubezen. Ljubezni pa se po škofovih besedah ne da prisiliti, temveč se nam mora zgoditi. Bog se je naredil majhnega, da bi se ga lahko vsakdo dotaknil v svoji šibkosti. Želi si biti z nami, želi biti naš Bog.

Zaupajmo Mu, je povabil celjski škof, »prisluhnimo Mu po molitvi, po Božji besedi, po zakramentih, po sočloveku, po svojem Svetem duhu, ki ga je položil v vsakega izmed nas«.

Koprski škof Jurij Bizjak: Kristusov namen je vedno prinašati mir

Koprski škof dr. Jurij Bizjak je polnočno sveto mašo obhajal v koprski stolnici Marijinega vnebovzetja, božično pridigo pa je posvetil miru. Pojasnil je, kako so že preroki Kristusa oznanjali kot kneza miru, mir ljudem na zemlji so ob Kristusovem rojstvu oznanjali angeli, Jezus pa je po vstajenju pozdravljal z besedami »mir vam bodi«. Kristusov namen je torej bil in je vedno prinašati mir, in dejansko ga je tudi prinesel na zemljo.

Koprski škof dr. Jurij Bizjak. FOTO: Tatjana Splichal (arhiv)

Kristus pa s svojim oznanilom, ne da bi to naravnost hotel, prinaša na zemljo tudi razdor in spopad, je še dejal škof Bizjak. To je napovedal starček Simeon, pa tudi Kristus je svojim učencem dejal, da je na zemljo prinesel meč, kar pomeni razdor. Svoj mir prinaša tistim, ki mu sledijo, in vsi, ki gredo za njim, dosegajo takšen mir in živijo v miru, tako koprski škof: »Tudi če okrog njih divjajo vojne, živijo v Božjem miru, v globokem notranjem duhovnem miru. Vsem drugim pa Gospod ne prinaša miru, temveč jim kaže pot do miru.«

Škof Bizjak je na koncu vse zbrane povabil, naj tudi sami stopijo na pot miru, ki jo kaže Novorojeni. Mir je sicer običajno sad pravičnosti, je sklenil škof, ker pa pravičnost pogosto ni dosegljiva, je mir sad potrpljenja in potrpežljivosti.

Soboški škof Peter Štumpf: Jezus in Marija sta z nami vedno in povsod

Soboški škof dr. Peter Štumpf je vernikom, zbranim pri polnočnici v soboški stolnici sv. Nikolaja, položil na srce, kako je Bog postal človek, »da mi postali bolj človeški«: »Biti bolj človek pomeni biti bližje Bogu. Biti bližje Bogu pa pomeni biti bližje sebi in drug drugemu.« Bog ni samotar, v nebesih mu delajo družbo angeli in svetniki, želi pa si, da bi se mu pridružil tudi vsak izmed nas, je pojasnil škof Štumpf.

Soboški škof dr. Peter Štumpf. FOTO: SŠK

Zato je prišel na zemljo, da nam pokaže pot do tja. Ni prišel kot mogočen Bog, temveč kot majhen nemočen otrok, prepustil se je človeški ljubezni in skrbi. Lahko bi rekli, da se je Jezus rodil na ukaz, tako škof Štumpf, vendar si za svoj prihod med ljudi ni izbral nasilja in moči, temveč ljubezen, mir in pravičnost. S tem nam je zelo jasno in nazorno povedal, je pojasnil soboški škof, kako je pri njegovem Očetu v nebesih. Bog je hotel, da s prihodom njegovega Sina začnemo okušati nebesa.

In vsi, ki imamo radi Jezusa in Marijo, lahko upravičeno upamo, da bomo nekoč prišli k njima domov, tako soboški škof: »Tam bodo obrisane vse solze. Srce bo pomirjeno in veselo v nepopisni blaženosti.« Tudi v teh težkih časih Jezus in Marija »nimata časa biti v nebesih«, temveč sta z nami vedno in povsod.

Celotne pridige nekaterih škofov lahko najdete na strani Slovenske škofovske konference.