Ta z motivom križa nekoliko spominja na pastirsko palico Janeza Pavla II. (1978–2005), kar so potrdili tudi z vatikanskega urada za papeške bogoslužne slovesnosti, osrednje sporočilo novega znamenja Leonove pastirske službe pa je Jezusovo vstajenje, poročajo vatikanski mediji: »Novi pastoral združuje poslanstvo oznanjevanja skrivnosti ljubezni, ki jo je Kristus izrazil na križu s svojim slavnim razodetjem v vstajenju.«

Velikonočna skrivnost, srce apostolskega sporočila, tako postane razlog upanja za človeštvo, kajti smrt nima več nobene moči nad človeštvom, saj je Kristus to, kar je prevzel, tudi odkupil: »Kristus ni več pribit z žeblji trpljenja, ampak ima poveličano telo v trenutku odhoda k Očetu,« pojasnjujejo iz Vatikana: »Tako kakor se Vstali prikaže svojim učencem in jim pokaže rane križa kot svetla znamenja zmage, ki sicer ne izbrišejo človeške bolečine, ampak jo spremenijo v zarjo božanskega življenja.«

Pomenljivo je, da je papež Leon XIV. novo škofovsko palico prvič uporabil 6. januarja, na praznik Gospodovega razglašenja, ob zaprtju svetih vrat bazilike sv. Petra.

Prvič v uporabi ob sklepu svetega leta

Papeški pastoral, t. i. »Ferula Pontificalis«, je redko v uporabi. Pomenljivo je, da je papež Leon XIV. novo škofovsko palico prvič uporabil 6. januarja, na praznik Gospodovega razglašenja, ob zaprtju svetih vrat bazilike sv. Petra, s čimer se je uradno sklenilo sveto leto 2025: kot bi s tem simbolno potrdil, da »ni drugega temelja kot križani in vstali Kristus, ki je s svojim vnebohodom k Očetu, odet v našo poveličano človeškost, dopolnil priliko o učlovečenju«.

S tem znamenjem v rokah je papež spomnil, da »človeštvo v Kristusu že sedi na desnici Očeta, v odnosu ljubezni Trojice, in da mrak sveta ne more premagati luči zmage življenja nad smrtjo«. Če to sporočilo združimo z geslom, ki ga je izbral papež Leon XIV. in je vgravirano na palico: In illo uno unum, lahko vidimo »teološko razsežnost njegovega nauka, ki temelji na enosti in občestvu, ki iz nas naredita Cerkev in se udejanjata vsakokrat, ko se obhajamo z enim razlomljenim Kruhom,« še pojasnjujejo pri vatikanskih medijih.

Uporaba papeškega pastorala ali »ferule« je dokumentirana že od visokega srednjega veka.

Ob posebnih priložnostih

Uporaba papeškega pastorala ali »ferule« je dokumentirana že od visokega srednjega veka. Za razliko od škofovske palice, ki je na vrhu zaokrožena, je papeška palica na vrhu ravna, na vrhu je običajno preprost križ, kar simbolno predstavlja papeževo oblast nad celotno Katoliško Cerkvijo. Papeži so to znamenje prejeli po izvolitvi, ko so prevzeli svojo katedro v baziliki svetega Janeza v Lateranu.

Uporaba ferule »nikoli ni bila del papeškega bogoslužja, razen ob posebnih priložnostih, kot je odpiranje svetih vrat, ko so nanje trikrat potrkali, ali med posvetitvijo cerkva, ko so na tla zarisali latinsko in grško abecedo, kakor predpisuje obred«. Papež Pavel VI. (1963–1978) je bil prvi, ki je 8. decembra 1965 ob zaključku drugega vatikanskega cerkvenega zbora uporabil ferulo s podobo križanega Kristusa.