Na predvečer praznika je bila v Beltincih osrednja regijska slovesnost, ki se je je udeležila tudi predsednica Nataša Pirc Musar, na njej pa je slavnostni govorec, zdravnik hematolog, raziskovalec in profesor Samo Zver, ob omembi nedavnih neljubih dogodkov na avstrijskem Koroškem poudaril, da moramo biti kot narod pozorni na provokacije in vedno varovati identiteto.

Prisluhniti tistim z več izkušnjami

Zver je priključitev Prekmurja k Sloveniji označil za zgodovinsko ključen trenutek in za veliko pridobitev za slovenski narod, opozoril pa, da so jezik in meje kljub videzu varnosti vselej občutljivi. Po njegovem je danes Prekmurje nedvomno razvitejše kot nekoč, da pa pokrajina na več področjih še vedno zaostaja. Ključno razliko Zver vidi v tem, da »vsega ne smemo reševati sami, marveč moramo znati prisluhniti tistim z več izkušnjami«.

Območje z velikimi potenciali

Po prepričanju Sama Zvera bi si regija zaslužila posebno pozornost države, morda celo posebno ministrstvo ali organ, ki bi skrbel za takšne pokrajine, vendar pa »Prekmurja ne smemo obravnavati kot manj razvito regijo, temveč kot območje z velikimi potenciali,« je STA še povzela besede slavnostnega govorca, ki se je dotaknil tudi zdravstva in podčrtal, da življenje nima cene.

Življenje nima cene

Pojasnil je, da je pred tedni umrla njegova dementna mama, in se ob tem vprašal, ali smo kot narod tisti, ki poskrbimo za najšibkejše in pomoči potrebne. To skrb je po njegovem treba pomakniti za stopničko višje. Dokler ne bomo znali zaključiti razlik med ljudmi, tako dolgo bosta slovenski jezik in meja lahko ogrožena, je slavnostni nagovor zaokrožil Samo Zver, po očetu Prekmurec.

Osrednja regijska proslava v Beltincih. FOTO: FB Državni svet RS

Vsakodnevna dejanja, pogum in vizija

Po mnenju župana Beltincev Marka Viraga praznik ni zgolj spomin na zgodovinsko odločitev, marveč tudi opomnik, da se narod, regija in občina oblikujejo z vsakodnevnimi dejanji, pogumom in vizijo prihodnosti. Opozoril je na mnoge izzive – od upadanja prebivalstva na podeželju do dostopnosti zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter okoljskih in geopolitičnih sprememb.

Prekmurje ne potrebuje daril države

Župan Virag je še izpostavil, da je največja kriza zdajšnjega časa kriza vrednot. Po njegovem Prekmurje ne potrebuje daril države, temveč enake pogoje in zlasti enotnost, pogum in zaupanje, kot so jih imeli predniki ob zgodovinskem taboru leta 1919 v Beltincih, ko je množica ljudi vzklikala Obečamo!, da bodo varovali jezik, zemljo in prihodnost.

Brez jezika in kulture ni identitete

»Potrebujemo najprej postati čim bolj enotni, pri čemer nas čaka še veliko dela. Za to nam ni kriv nihče drug kot mi sami. Prekmurci smo vedno znali živeti skupaj. Zavedamo se, da brez jezika in kulture ni identitete. Zato bomo še naprej ponosno gučali po prekmursko, pa če je to komu všeč ali ne,« je poudaril Virag in se v govoru dotaknil še majhnosti Slovenije.

Voditelji, ki si upajo, znajo, povezujejo

»Slovenija je v marsičem majhna država, kar pa bi morala biti naša absolutna prednost. Majhnost nam omogoča, da bi morali biti hitri, prožni, prilagodljivi. A to bo resnična prednost le, če bomo imeli voditelje, ki si upajo, ki znajo, ki povezujejo; voditelje na vseh ravneh, v politiki, gospodarstvo, znanosti, kulturi, izobraževanju in v skupnostih,« je še izpostavil župan Beltincev.

Predsednik Državnega sveta Marko Lotrič. FOTO: FB Državni svet RS

Kleklova narodnobuditeljska vloga

Že pred tem pa so se v Črenšovcih z občinsko prireditvijo in polaganjem venca poklonili spominu narodnega buditelja, katoliškega duhovnika, politika, nabožnega pisatelja, založnika in urednika, »prekmurskega čedermaca« Jožefa Klekla st. Slavnostni govornik, predsednik Državnega sveta in stranke Fokus Marko Lotrič, je poudaril pomen ohranjanja skupnosti, kulturne pripadnosti in solidarnosti ter Kleklovo narodnobuditeljsko vlogo.

Pogum in vztrajnost prednikov

Lotrič je podčrtal, da praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom »ni zgolj spomin na preteklost, marveč tudi opomin, da moramo kot narod ostati ponosni na svojo dediščino in odgovorni do prihodnjih rodov«. Med drugim je izpostavil pogum in vztrajnost prednikov, ki so kljub pritiskom potujčevanja ohranili vero, jezik in identiteto.

Ohranitev povezanosti, solidarnosti in kulturne zavesti

Pozval je k ohranitvi povezanosti, solidarnosti in kulturne zavesti v času sodobnih izzivov – vojn, migracij, podnebnih sprememb. Izpostavil je pomembno vlogo Jožefa Klekla st., ki je s svojo držo, delom in časnikom Novine dejavno podpiral prizadevanja za združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Omenil je še druge domoljubne duhovnike in politike, ki so skupaj s Kleklom prispevali k zgodovinski odločitvi.

»Bog nas je za Slovence naredil …«

Po mnenju Lotriča je Prekmurje danes pomembna regija z neizmernim potencialom, ki zahteva podporo enakomernega regionalnega razvoja in ohranjanja slovenske kulture. Svoj govor je predsednik Državnega sveta, kot je poročal portal SobotaInfo, sklenil s Kleklovimi besedami, ki ostajajo trajen opomin: »Bog nas je za Slovence naredil … in trdno moramo povsod celemu svetu pokazati, da smo Slovenci!«