Zapri
Iskanje

Kajetan Gantar: »Odisejada mojega življenja«

Za vas piše:
Ksenja Hočevar
Objava: 13. 01. 2022 / 15:32
Oznake: Dogodek, Knjiga
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 14.01.2022 / 09:22
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Kajetan Gantar: »Odisejada mojega življenja«

Kajetan Gantar: »Odisejada mojega življenja«
Akademik Kajetan Gantar je edini, ki je prejel obe najvišji državni nagradi, Prešernovo in Zoisovo. FOTO: K. H.
Prešernov nagrajenec akademik Kajetan Gantar je v dvorani SAZU v pogovoru s klasičnim filologom dr. Davidom Movrinom predstavil svojo tretjo knjigo spominov Penelopin prt.

V uvodu v pogovor je predsednik SAZU dr. Peter Štih akademiku Kajetanu Gantarju čestital za Prešernovo nagrado, ki jo bo prejel na kulturni praznik, in spomnil, da je Gantar leta 2010 prejel tudi najvišje državno nagrado na področju znanosti, Zoisovo nagrado. Po besedah Štiha je tako Gantar edini, ki je prejel obe najvišji državni nagradi: »Akademik Gantar pa je tudi član SAZU, torej se v njegovi osebi tudi simbolno združujeta znanost in umetnost.«

Z akademikom Kajetanom Gantarjem se je pogovarjal David Movrin. FOTO: K. H.

Dragocen vpogled v preteklost

Ob Gantarjevi novi knjigi Penelopin prt je akademik Štih dejal, da se mu kot zgodovinarju odpira »dragocen vpogled v preteklost. Bralec lahko duh časa začuti skozi osebne pripovedi in osebne usode, ki mnogokrat niso bile lahke.« Če pa jih pišejo ljudje, ki jih poznamo, in o ljudeh, ki jih poznamo, so pripovedi, je dejal akademik Štih, še toliko bolj zanimive. »Posebej z zanimanjem sem prebiral tisti del knjige, ko se spominjate vašega dela na SAZU … Knjiga je dobro dopolnilo k razumevanju delovanja slovenske akademije znanosti in umetnosti.« Štih je sklenil kratek uvodni nagovor z osebnim spominom na profesorja, ki ga je kot prevajalca spoznal že dosti prej, predno je vedel, kako fizično izgleda: kot gimnazijec je bral Gantarjev prevod Prokopija pod Justinijanovim žezlom, pozneje pa Konverzije, ki jih je Gantar prevedel za Zbornik Teološke fakultete.

Kajetan Gantar je predstavil svojo tretjo knjigo spominov Penelopin prt. FOTO: K. H.

Esejska potovanja v daljne dežele

V iskrivem in zanimivem pogovoru z dr. Davidom Movrinom je akademik Gantar povedal, od kod naslov Penelopin prt. »Odiseja je moje najljubše branje, iz nje sem že zelo zgodaj požiral zgodbe,« je povedal. Tudi nastajala je kot odisejada, po dveh izdanih knjigah spominov. »Prvo sem naslovil Utrinki ugaslih sanj, opisal sem mladostna leta do poroke in doktorata, spomine na dogodke po 2. svetovni vojni, v drugi knjigi Zasilni pristanek pa sem opisal mirnejša leta po tem obdobju. A ko so spomini izidejo, vidiš, da si marsikaj spregledal.« Nastajala je kot dodatek prvima dvema knjigama, s poudarkom na svoja »esejska potovanja v daljne dežele in predavanja na različnih univerzah«. Sprva jo je mislil nasloviti Moji vzponi in padci, a veliko stvari, ki jih zasnoval, je vrgel v računalniški koš, pozneje pa iz njega pobiral snov.

»Knjiga je dobro dopolnilo k razumevanju delovanja slovenske akademije znanosti in umetnosti.« FOTO: K. H.

Penelopa je modrejša in pametnejša

»Odiseja me je privlačila, še bolj pa se mi je zdela pametna in modra Penelopa, ženska, ki podpira tri ali kar vse štiri vogale.« Zato je tretjo knjigo spominov naslovil po motivu prta, ki ga Odisejeva žena Penelopa leta in leta tke, a vse, kar podnevi natke, ponoči razdre in drugo jutro spet začne, vsakič z drugega konca. Tudi Gantar je osnutke za tretjo knjigo spominov metal v koš, jih od tam pobiral, obračal, začenjal znova in vedno z drugega konca – nastala je odisejada avtorjevega življenja. V šestih tematskih sklopih Gantar »naslavlja vprašanja eksistence in predstavlja zasebne konjičke, prikazuje pot od prvih objav v mednarodnih revijah in nastopov na kongresih do gostujočih predavanj, opiše prelomno obdobje ob rojevanju samostojne slovenske države, članstvo in obveznosti v SAZU ter srečanja z mladostnimi prijatelji, ki jih je usoda zanesla v Novi svet.«

Dr. Kajetan Gantar in dr. Edi Kovač. FOTO: K. H.

V pogovoru z dr. Movrinom se je v polni veliki dvorani SAZU akademik Gantar spominjal začetkov študija klasične filologije – lani je oddelek na Filozofski fakulteti praznoval stoletnico, Gantar je z njim povezan dobrih sedem desetletij. Spominjal se je profesorjev, pripovedoval številne anekdote in dogodke, ki so študij iz začetnega obdobja, ko je filologija veljala za lažji študij, s profesorjema Milanom Grošljem in Antonom Sovretom pa je dosegla zavidljivo mednarodno priznano raven. Poleg prevodov za poseben dosežek oddelka šteje izid Latinskega slovarja, ki je nastajal kot timski podvig stroke.

V pogovoru z dr. Movrinom se je v polni veliki dvorani SAZU akademik Gantar spominjal tudi začetkov študija klasične filologije – lani je oddelek na Filozofski fakulteti praznoval stoletnico, Gantar je z njim povezan dobrih sedem desetletij. FOTO: K. H.

Veliki intervju s Prešernovim nagrajencem akademikom prof. Kajetanom Gantarjem bomo objavili v 4. številki tiskane Družine.

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh