Predsednik Zelenski je na družbenem omrežju X potrdil, da se bo v Washingtonu srečal s Trumpom in evropskimi voditelji. Kot je zapisal, si vsi močno želijo čim hitreje in čim bolj zanesljivo končati vojno, dosežen mir pa mora biti »resničen in trajen, ne le še en premor med ruskimi invazijami«. Zelenski zahteva tudi izpustitev ukrajinskih vojnih ujetnikov in civilistov ter vrnitev otrok, ki so bili prisilno odpeljani v Rusijo: »Vsi se morajo vrniti domov.«

Predsednik Zelenski je to sporočil po petkovem srečanju Trumpa in ruskega predsednika Putina v skupni vojaški bazi Elmendorf-Richardson, ameriškem vojaškem objektu v Anchorageu. Državna voditelja sta se pozdravila na rdeči preprogi pod napisom »ALJASKA 2025«, med preletom vojaških letal. Srečanje je bilo bogato s simboliko, vendar je ponudilo le malo konkretnih korakov, pišejo pri spletnem portalu Vatican News: kot je pozneje dejal Trump, sta se s Putinom dogovorila, da si bodo vsi vpleteni prizadevali za »mirovni sporazum« in ne zgolj za premirje.

Naslednje srečanje v Moskvi?

Po Trumpovih besedah je to »grozna vojna«, v kateri tako Zelenski kot Putin ogromno izgubljata, in velik dosežek bi bil, če bi se naposled zaključila. Putin sicer ni pripravljen predati priključenih ozemelj ali sprejeti javno izraženih ciljev Ukrajine, da se pridruži vojaškemu zavezništvu NATO in Evropski uniji, namignil pa je, da si je Rusija pripravljena prizadevati za nedoločena varnostna jamstva za Ukrajino.

Ukrajina mora sama odločati o svojem ozemlju.

Predsednik Putin je v izjavi za javnost priznal »prizadevanja ameriške vlade in predsednika Trumpa osebno, da bi pomagala pri reševanju ukrajinskega spora«, in kot »dragoceno« označil Trumpovo prizadevanje, da bi prišel do bistva zadeve«. Znova pa je poudaril, da so razmere v Ukrajini povezane »s temeljnimi grožnjami naši varnosti«.

Predsednik Trump je ob koncu vrha s Putinom tudi razkril, da upa na skorajšnje vnovično srečanje z ruskim predsednikom. Putin je predlagal, da se naslednjič srečata v Moskvi, na kar se je Trump odzval z zadržanim nasmehom, odvrnil, da to ne bi bilo nemogoče, in se Putinu zahvalil za povabilo.

Volodimir Zelenski in Ursula von der Leyen (arhivski posnetek). FOTO: Vatican Media

V Beli hiši tudi evropski voditelji

Srečanje na Aljaski so pozdravili tudi evropski državniki, vključno z voditelji Francije, Italije, Nemčije, Velike Britanije, Finske in Poljske ter Evropske unije, vendar vztrajajo, da morajo nadaljnji pogovori vključevati tudi ukrajinskega predsednika. V skupni izjavi so zapisali, da mora Ukrajina sama odločati o svojem ozemlju, da Rusija »ne more imeti veta proti poti Ukrajine v EU in NATO« ter da »ne sme biti nobenih omejitev za ukrajinske oborožene sile ali njeno sodelovanje s tretjimi državami«.

Evropski voditelji se bodo danes udeležili tudi pogovorov v Beli hiši: poleg Zelenskega so v Washington odpotovali predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, nemški kancler Friedrich Merz, francoski predsednik Emmanuel Macron, britanski premier Keir Starmer, italijanska premierka Giorgia Meloni, finski predsednik Alexander Stubb in glavni tajnik Nata Mark Rutte.

Rokovanje ob koncu tiskovne konference med predsednikoma Trumpom in Putinom. FOTO: Vatican Media

Putin od Ukrajine zahteva varnost za Pravoslavno cerkev

Po navedbah časnika New York Times je ruski predsednik Putin med srečanjem z ameriškim predsednikom Trumpom pozval tudi k zaščiti Ruske pravoslavne cerkve v Ukrajini. Trump je o tem obvestil evropske voditelje držav in vlad, je poročal omenjeni časnik. Poleg tega je Putin izrazil zahtevo, da se ruščina v Ukrajini znova uvede kot uradni jezik, poroča avstrijski Kathpress.

Ruska delegacija je obe zahtevi postavila že med pogovori z Ukrajino v Turčiji v začetku letošnjega junija. Ukrajinski pravoslavni cerkvi, ki je pred vojno delovala pod Moskovskim patriarhatom, v Ukrajini grozi prepoved delovanja, saj jo vlada v Kijevu obtožuje sodelovanja z Rusijo in upravičevanja ruskega napada na Ukrajino. Cerkev obtožbe odločno zanika.

V Ukrajini trenutno delujeta dve osrednji Pravoslavni cerkvi.

Kijev od cerkvenega vodstva zahteva jasne dokumente, ki potrjujejo popolno prekinitev stikov z Moskovskim patriarhatom: zahteva temelji na zakonu, sprejetim pred okoli letom dni, po katerem lahko v Ukrajini prepovejo verske organizacije, ki jih upravlja Rusija.

V Ukrajini trenutno delujeta dve osrednji Pravoslavni cerkvi: Ukrajinska pravoslavna cerkev in povsem nacionalna Pravoslavna cerkev Ukrajine. Slednja izhaja iz Kijevskega patriarhata, ki je stike z Moskvo prekinil že v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja.

Melania Trump pisala Putinu

Ruski predsednik Putin je med srečanjem na Aljaski od svojega ameriškega kolega prejel tudi pismo prve dame ZDA Melanie Trump: ta je Putina med drugim opozorila na stiske otrok, ki trpijo zaradi vojne. Putin je pismo prebral takoj, ko mu ga je Trump izročil.

»Vsak otrok v svojem srcu goji enake tihe sanje, ne glede na to, ali se je rodil na podeželju ali v veličastnem mestnem središču. Sanjajo o ljubezni, možnostih in varnosti,« je v uvodu zapisala ameriška prva dama. »Kot starši imamo dolžnost, da gojimo upanje naslednje generacije. V vlogi voditeljev je naša odgovornost za vzdrževanje otrok večja od udobja peščice ljudi. Prizadevati si moramo, da bomo ustvarjali svet, ki bo poln dostojanstva za vse,« tako Melania Trump, ki ob tem Ukrajine ali njenih otrok izrecno ne omenja.

Ruskemu predsedniku je položila na srce, da bo »z zaščito nedolžnih otrok storil več kot le služil Rusiji«: služil bo samemu človeštvu. In to lahko po njenih besedah »uresniči še danes, z enim samim podpisom«.