Delno lahko odgovor na to vprašanje razberemo iz finančnih poročil šestih slovenskih (nad)škofij za leto 2009, iz katerih je v primerjavi z letom 2008 »na prvo žogo« mogoče priti do naslednjih sklepov: občutno se je zmanjšal denar, s katerim so lani razpolagale (nad)škofije, saj se je njihov skupni proračun več kot prepolovil (s 25,3 milijona evrov v letu 2008 na 11,3 milijona evrov v letu 2009), podobno usodo pa je doživela tudi višina tiste postavke, ki je predstavljala temelj cerkvenega dela, to so bolj ali manj neposredni darovi vernikov in duhovnikov: če jih je bilo v predkriznem letu 2008 dobrih 4,6 milijona evrov (oziroma skoraj 6,7 milijona evrov, če sem prištejemo tudi postavko »darovi za Karitas«, ki jo je mariborska nadškofija za leto 2008 tudi umestila med darove vernikov), jih je bilo v letu 2009 2,8 milijona evrov. Kriza je očitno »stisnila« tudi katoliško občestvo, ki pa kljub temu velikodušno podpira cerkvene ustanove pri opravljanju njihovega poslanstva.

To je torej nekaj grobih potez skupnega (nad)škofijskega proračunskega položaja med letoma 2008 in 2009, kje konkretno so v tem obdobju nastale bistvene razlike, pa pokažejo posamezna finančna poročila, ki so jih Družini kot že nekaj let (prvič za leto 2005) doslej posredovale gospodarske uprave (nad)škofij.

Podatki po škofijah