Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Kako epidemija covida-19 vpliva na rodnost po svetu in Sloveniji?

Za vas piše:
Mojca Purger
Objava: 13. 03. 2021 / 11:40
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 16.03.2021 / 05:43
Ustavi predvajanje Nalaganje
Kako epidemija covida-19 vpliva na rodnost po svetu in Sloveniji?

Kako epidemija covida-19 vpliva na rodnost po svetu in Sloveniji?

V preteklosti so vojne, lakote in epidemije povzročile padec rojstev na kratek rok.

Naše življenje se je v enem letu drastično spremenilo, spremenile so se naše navade. Ali so se spremenili tudi naši načrti glede rojevanja otrok? FOTO: Tatjana Splichal



Mineva eno leto od razglasitve epidemije v Sloveniji in pandemije po svetu, potem ko je decembra 2019 v kitajskem Wuhanu izbruhnil novi koronavirus SARS-CoV-2 in se izjemno hitro razširil po vsem svetu. Več kot 115 milijonov okužb je zabeleženih po vsem svetu, število smrtnih žrtev covida-19 je že preseglo 2 milijona in pol. Ni bilo dneva, ko v medijih ne bi poslušali o številu obolelih pri nas, s posledicami epidemije pa se srečujemo na vsakem koraku: gospodarska negotovost, zaprtja javnega življenja, zapiranje šol in pouk na daljavo, omejitev gibanja, ohranjanje razdalje, nošenje mask … Naše življenje se je v enem letu drastično spremenilo, spremenile so se naše navade. Ali so se spremenili tudi naši načrti glede rojevanja otrok?

Obremenjenost zaradi zaprtja vrtcev in šol ter gospodarske negotovosti

V Sloveniji se že dlje časa soočamo z nizko rodnostjo, in sicer je naša celotna stopnja rodnosti 1,61 (povprečno število živorojenih otrok na eno žensko v rodni dobi). Leta 2019 se je rodilo 1260 manj otrok, kot je bilo število umrlih v Sloveniji.

Vemo, da je stopnja žensk, ki so delovno aktivne, pri nas med najvišjimi v Evropi. Za usklajevanje družine in službe so pri nas zelo pomembni vrtci in šola, oboje pa se je v času epidemije že dvakrat zaprlo in so skrb za otroke popolnoma prevzeli starši. To je pomenilo, da so starši, ki so v času zaprtja delali od doma, hkrati skrbeli še za svoje malčke, poučevali starejše ter opravljali še vsa gospodinjska dela. V veliko pomoč so lahko bili stari starši, če živijo pod isto streho, in enakomerna delitev dela med možem in ženo. Ker sta spomladansko in zimsko zaprtje trajala več tednov, so se obremenitve in stres staršev večali. Tesnobno vzdušje povzročata tudi negotova gospodarska situacija in strah pred izgubo službe, pri čemer so veliko vlogo za lajšanje negotovosti odigrali vladni ukrepi za blaženje posledic epidemije. Zadolževanje države in dejstvo, da konca epidemije kljub cepivom še ni na vidiku, pa ne vlivata velikega optimizma, ki bi lahko obrnil negativen trend rodnosti še iz časa pred epidemijo.

Vpliv preteklih epidemij na rodnost

Na podlagi študij o preteklih kriznih situacijah so v reviji Science julija lani objavili članek o vplivu epidemije na rodnost po svetu. V preteklosti so vojne, lakote in epidemije povzročile padec rojstev na kratek rok, ki pa mu je v naslednjih letih sledilo večje povečanje rojstev.

Epidemija sarsa, ki je leta 2003 izbruhnila v južni Kitajski, in izbruh virusa zika (2015-16) v Braziliji jasno pokažeta upad v rodnosti devet mesecev po pričetku epidemije, po obvladovanju razmer pa se slika spet izboljša. Ebola, ki je 2014 izbruhnila v zahodni Afriki in je ubila polovico okuženih posameznikov, rodnosti ni toliko zamajala, je pa vsekakor imela velik vpliv na povečano smrtnost.


V ZDA študije napovedujejo med 300 in 500 tisoč manj otrok v letu 2021 zaradi epidemije. FOTO: splet


V ZDA študije napovedujejo med 300 in 500 tisoč manj otrok v letu 2021 zaradi epidemije (leta 2019 se jim je rodilo 3,75 milijona dojenčkov), odvisno od hitrosti gospodarskega okrevanja. V Franciji se je decembra 2020, devet mesecev po začetku epidemije rodilo 7 % manj otrok kot decembra 2019, januarja 2021 pa že 13 % manj kot prejšnje leto isti mesec. Italijanov naj bi bilo po enem letu od začetka epidemije zaradi visoke smrtnosti in nizke rodnosti za 300 tisoč manj kot februarja 2020.

Gospodarska kriza leta 2008 je v ZDA na primer povzročila velik upad v rodnosti, potem ko je bilo leto 2007 rekordno v zadnjih dveh desetletjih. Raziskava raziskovalnega centra Pew pa je oktobra 2009 ugotovila, da namerava kljub gospodarskemu okrevanju 14 % parov v starosti med 18 in 34 let zaradi pretekle krize še za nekaj časa odložiti odločitev za otroka.

V slovenski rodnosti se – zanimivo – gospodarska kriza sploh ne pozna. Nasprotno: število živorojenih otrok je v letu 2008 prvič po letu 1991 ponovno preseglo 21.000. Rojenih je bilo 21.817 živorojenih otrok. Leta 2010 se je rodilo celo 22.343 otrok, potem pa je to število spet začelo upadati. Leta 2020 se je rodilo 18.363 dojenčkov.

Po enem letu epidemije nas je skoraj 4000 manj

Podatki SURS za december 2020 (spočetje marca 2020) in januar 2021 ne kažejo drastičnega upada rojstev. Decembra 2020 se je v Sloveniji rodilo 80 otrok manj kot decembra prejšnje leto, januarja 2021 pa 62 otrok manj kot januarja 2020. Te številke pa že namigujejo, da smo spet na negativnem delu krivulje.

Vsak deveti otrok se rodi materi, ki ni državljanka Slovenije (večinoma priseljenkam iz BiH).

V Sloveniji se že dlje časa soočamo z negativnim naravnim prirastkom. Stopnja rodnosti je 1,61 otroka na žensko v rodni dobi. Da bi se prebivalstvo obnavljalo, bi ta stopnja morala biti 2,1. Leta 2019 se je rodilo 1260 manj otrok, kot je bilo število umrlih v Sloveniji; v letu 2020 je bila ta razlika kar 3862, predvsem na račun t. i. presežne umrljivosti zaradi epidemije covida-19.

Krizi sledi večja rodnost

Epidemije zike, ebole in sarsa pokažejo, da se je po končani epidemiji rodnost dvignila, za kar obstajata dva razloga: »nadomeščanje« (če umre en družinski član, se par odloči za novega otroka, ki ga na nek način nadomesti) in »kopičenje« (imaš otroke, ker ti dajo občutek varnosti, preskrbljenosti na stara leta). Strah in negotovosti vplivajo na to, da se ljudje po končani krizi odločajo za novo življenje.


Epidemije zike, ebole in sarsa pokažejo, da se je po končani epidemiji rodnost dvignila. FOTO: Frontiers


Neposreden vpliv novega koronavirusa na plodnost

Znanstveniki so ugotovili, da novi koronavirus vstopi tudi v testise, kjer lahko povzroči vnetje. Raziskujejo pa še, kaj to pomeni za plodnost.

*O demografskih izzivih Slovenije bomo bolj poglobljeno pisali v prihodnji Družini.*

Kupi v trgovini

Izpostavljeno
Akcija
Pot v samoslovenstvo
Zgodovina
39,90€ 29,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh