V večini primerov teh kriminalnih dejanj je v ozadju storilčeva nezmožnost ustreznega soočanja z občutjem zapuščenosti in zavrženosti. Moški se ni zmogel ustrezno soočiti z bolečino, ki jo sleherna ločitev oz. razhod prebudi. Namesto da bi si pustil čutiti žalost, pogrešanje, nemoč, poraženost, nevrednost (kar je pri razvezi vsaj za krajše obdobje skoraj neizogibno), je želel ta občutja odstraniti, »ubiti«. Kako? Tako, da je odstranil in ubil njo.

Druga skupna značilnost mnogih teh oseb je osebna neavtonomnost, kar lahko prevedemo v »mene brez tebe ni«. Tako stanje moškega nagiba k posesivnosti, kontroliranju, nezdravemu ljubosumju, pogosto tudi h grožnjam, omejevanju, izsiljevanju, opijanjanju, nasilnemu nasprotovanju ločitvi. Tak moški razhod doživi kot neskončno globoko narcisistično rano, kot javno ponižanje – »tega jaz ne bom preživel« – in potem to bolečino (dobesedno) prenese na partnerko (v kakšnih primerih lahko tudi nase – samomor). V ozadju narcistične rane je zelo krhka psi...