Konstruktiven dialog med osebami različnih verskih izročil prispeva k preseganju strahov, je eden izmed poudarkov papeževega govora, namenjenega udeležencem plenarnega zasedanja Papeškega sveta za medverski dialog, ki so ga v Vatikanu priredili med 25. in 28. novembrom na temo Člani različnih verskih izročil v civilni družbi.

Kot so poročali pri Radiu Vatikan, je papež Frančišek dejal, da se katoliška Cerkev zaveda vrednosti pospeševanja prijateljstva in spoštovanja med moškimi in ženskami različnih verskih izročil. To postaja tudi vedno pomembnejše, bodisi zato, ker je svet na nek način postal »manjši«, ali pa zato, ker pojav migracije povečuje stike med osebami in skupnostmi različnih izročil, kultur in verstev. Ta stvarnost predstavlja izziv za razumevanje vere in za konkretno življenje krajevnih Cerkva, župnij in mnogih vernikov.

Tema plenarnega zasedanja je zato po Frančiškovih besedah zelo aktualna. Kot je zapisal v spodbudi Evangeljsko veselje, »drža odprtosti v resnici in ljubezni mora zaznamovati dialog z verniki nekrščanskih verstev, kljub različnim oviram in težavam, predvsem fundamentalizmom na obeh straneh« (EV, 250). V svetu namreč ne manjka okolij, kjer je sobivanje izjemno težko. Politični in gospodarski razlogi se pogosto pridružujejo kulturnim in verskim razlikam ter spodbujajo nerazumevanje in napake iz preteklosti. Vse to lahko povzroči nezaupanje in strah. Kot je poudaril papež, obstaja ena sama pot za premagovanje tega strahu, in to je pot dialoga in srečanja, zaznamovanega s prijateljstvom in spoštovanjem.

Sodelovati v dialogu po Frančiškovih besedah ne pomeni odpovedati se lastni identiteti, ko gremo naproti drugemu, niti pristajati na kompromise glede vere in krščanske morale. Resnična odprtost pomeni ohraniti trdnost v lastnih prepričanjih, z jasno in radostno identiteto, ki je ravno zato odprta za razumevanje razlogov od drugega, zmožna spoštljivih človeških odnosov, prepričana, da je srečanje z nekom, ki je različen od nas, lahko priložnost za rast v bratstvu, obogatitev in pričevanje.

Konstruktiven dialog med osebami različnih verskih izročil prispeva k preseganju še enega strahu, ki ga vedno pogosteje srečujemo v najbolj sekulariziranih družbah, in to je »strah pred različnimi verskimi izročili in pred versko razsežnostjo kot tako«, je pojasnil sveti oče. Na vero se gleda kot na nekaj nekoristnega ali celo nevarnega, od vernikov pa se včasih zahteva, da se odpovejo svojim verskim in moralnim prepričanjem pri opravljanju poklica. Razširjena je miselnost, da bi bilo sobivanje mogoče samo v primeru, če bi prikrivali lastno versko pripadnost ter se srečevali v neke vrste nevtralnem prostoru, kjer ni nobenega sklicevanja na nadnaravno. A v tem primeru bi težko ustvarili resnične odnose, zgradili družbo, ki bi bila pristna hiša vseh, pri tem pa zahtevali, da se odstrani tisto, kar vsak razume kot intimen del svojega bistva.

Seveda je nujno spoštovanje prepričanj drugih, tudi tistega, ki ne veruje, a »imeti moramo pogum in potrpežljivost ter stopiti v srečanje drug z drugim takšni, kot smo. Prihodnost je namreč v spoštljivem sobivanju različnosti in ne v poenotenju z eno samo miselnostjo, ki je teoretično nevtralna.« Nujno je priznati temeljno pravico do verske svobode, v vseh njenih razsežnostih. Po besedah papeža Frančiška je Cerkev prepričana, da je to pot za izgradnjo miru na svetu.




Vir: Radio Vatikan / M. M. Š.
Foto: RV