Svet evropskih škofovskih konferenc (CCEE) in Mednarodna katoliška komisija za migracije (ICMC) sta naredila raziskavo, s katero sta želela ugotoviti, kakšno in kolikšno pomoč je Cerkev ponudila prebežnikov. Raziskavo sta opravila jeseni 2015 med evropskimi škofovskimi konferencami Slovenije, Avstrije, Belgije, Danske, Finske, Francije, Nemčije, Grčije, Irske, Islandije, Italije, Latvije, Luksemburga, Malte, Moldavije, Poljske, Portugalske, Združenega kraljestva, Španije, Švedske, Švice, Turčije, Ukrajine in Madžarske.

Izsledki raziskave

Analiza izsledkov je pokazala, da je Cerkev pozitivno odgovorila na nujne potrebe migrantov in pribežnikov ter na poziv papeža Frančiška za sprejem beguncev. Kot podporo razumejo tudi nujno pomoč tistim, ki so je najbolj potrebni ter postopno integracijo v Evropo. Tako je Cerkev pokazala, kako pripomore razumevanje potreb migrantov k boljšemu medsebojnemu spoštovanju ljudi in spremembam odnosa do tistih, ki bežijo iz vojnih območij v svoji domovini.

Cerkev sodeluje tudi z državnimi organi. Njene pristojnosti so usmerjene k boljšemu osveščanju in k razvoju politik, ki bodo prispevale k boljši socialni koheziji in razvoju. Pri odgovarjanju na reševanje težav globalnih migracij pa se spopada s številnimi izzivi, kot so omejena finančna sredstva, porast pomanjkanja solidarnosti med državami, ksenofobije in občutka nevarnosti ter neprimerna strategija na globalni ravni.

Stiki z matično Cerkvijo in diasporo se razlikujejo od ravni sodelovanja in glede na namene, ki jih imajo. Sodelovanje duhovnikov, ki izhajajo iz izvornih držav prebežnikov, se je izkazalo za zelo koristno pomoč pri premostitvi razlik in za vzpostavitev dialoga.

Prebežniška kriza je povzročila specifične razmere v vsaki evropski državi, ki so zahtevale specifične in odgovorne rešitve ter resnično zavzetost in solidarnost. Na podlagi teh načel in v sodelovanju s katoliškimi in nekatoliškimi organizacijami, Cerkev razvija svoje odgovore k sodobni krizi, je še pokazala raziskava.

Vir: SŠK