Kako so se z vročino spopadali naši predniki?
Kako so se z vročino spopadali naši predniki?
Foto: Tatjana Splichal
Poletja v naših krajih so čedalje bolj vroča. Pred petimi leti (8. avgusta 2013) so na letališču Cerklje ob Krki izmerili slovenski temperaturni rekord 40,8 stopinje Celzija. Vendar je bilo tudi našim prednikom včasih pošteno vroče.
»Ker je letos huda vročina, zanimalo bode morda koga, kaka vročina jo bila v prejšnjih letih,« je julija 1884 pisal Ljubljanski list. »V l. 627 po Kristu so se posušili studenci in ljudje mrli so žeje; 879. l. se ni moglo delati na prostem, osebito ne na polji; kdor je vender delal, zapal jo solnčarici. V letu 993 skuhala so se zelišča na prostem kakor v hudo razbeljeni peči; 1. 1000 bilo jo posebno vroče na Francoskem, reke so se posušile, nastal je vsled mrtvih rib strašen smrad, in prišla je kuga. L. 1014 izginile so v Elzasiji in Lotaringiji vsled vročine reke, posušili so vsi vodnjaki. Leta 1132 se je posušil Ren; 1. 1152 bila je vročina tolika, da so se v pesku lahko jajca kuhala.«

Poročila iz davnih časov so seveda nezanesljiva in nagnjena k pretiravanju. Zato poglejmo v minulo stoletje, natančneje v leto 1911.
Z vozovi po vodo
Pri nas je bilo še posebej vroče v Beli krajini. V drugi polovici julija se je Kolpa ogrela na 30 stopinj, vodnjaki in kali so se posušili. »Vsled silne vročine in suše se je po nekod že drevje sušilo, kakor gabri, črešnje, grmovje. Živina ni imela nič paše in po nekod tudi ne vode na paši in je kar tulila od žeje in lakote. Nekatere žene so se tudi jokale, ker niso imele kaj brati za kotel za svinsko kuho,« so se tistih mučnih dni pet let pozneje spominjale Dolenjske novice.
Vročina se je nadaljevala tudi avgusta. »Ker ni bilo paše, morali so ljudje že v tem mesecu polagati živini suho krmo. Po vodo pa so hodili neprenehoma z vozovi na Kulpo blizo Pobreškega grada. Bilo je tam včasih po 8 do 12 voznikov, ki so čakali, da so se zvrstili in natočili v posode vode. K tej strašni nesreči vsled vročine in suše pa je prišla še druga, namreč nalezljiva bolezen na gobcu in parkljih goveje živine. V malo dneh je obolela skoraj vsa goveja živina po župniji. Zdaj pa ubogi ljudje še niso imeli s čim voziti vode iz Kulpe za kuho in napajanje živine. Ni bilo čudno, da je bil svet v takih razmerah ves obupan,« so zapisale Dolenjske novice.
Celoten članek je objavljen v reviji Radovednež, v kateri najdete poleg zanimivih zgodb razne križanke in zabavne uganke. Naj vam prinesejo prijetno osvežitev v vročih poletnih dneh!



