Kristjani so se zlasti sv. Ani vedno radi priporočali, skupni god Joahima in Ane, ki ga obhajamo 26. julija, pa je bil uveden šele z reformo cerkvenega koledarja leta 1969. S tem so ju želeli postaviti za zavetnika zakoncev in posebej poudariti njuno vzorno zakonsko zvezo, iz katere se je rodila Marija. Sv. Ani se priporočajo matere in nerodovitne žene, dekleta za srečno poroko in skladen zakon, žene za srečen porod in za blagoslov otrok. Velja tudi za zavetnico proti revščini in priprošnjico proti nevihti. Joahimu se priporočajo mizarji, skupaj z ženo Ano pa sta velika priprošnjika in zavetnika zakoncev.

Le 11 moških z imenom Joahim

Med Slovenci je ime Joahim skoraj čisto na repu, saj ga po podatkih Statističnega urada RS z dne 1. januarja 2025 nosi le 11 moških, nasprotno pa je ime Ana izjemno priljubljeno, nosi ga 22.088 Slovenk; s tem je na drugem mestu po priljubljenosti, »prehiteva« jo samo hčerka Marija (43.035). Zelo priljubljena so tudi izpeljana imena, kot so Anja, Anita, Anica, Hana in druga.

Kako sv. Ana navdihuje danes?

Pogovarjali smo se s štirimi godovnjakinjami, ki so nam zaupale, kako sv. Ana nagovarja njih. V nadaljevanju preberite njihove odgovore.

Ana Pavlek. FOTO: Vid Ponikvar

Ana Pavlek, lektorica

O sv. Ani in sv. Joahimu vemo nekaj malega iz apokrifnega protoevangelija. Iz njunega življenjepisa me nagovarja njuna vztrajnost na poti vere. Lahko si predstavljam, da sta zakonca z izkušnjo neplodnosti, ki je bila v tistem času velika stigma, in sta bila dolgi dve desetletji brez potomcev, postavljena pred veliko preizkušenj. Vendar sta zaupala v Božjo pomoč, vztrajala v molitvi in verjela, da ima Bog zanju načrt. Ta načrt je bila najprej njuna globoka vera. Vanjo je bila položena Marija za veliki načrt odrešenja. Močan zgled sta mi v zavedanju, da jima je bila Marija dana kot čisti Božji dar, zato sta jo darovala Bogu, nista si je po človeško prilaščala. Marijo sta gotovo vzgajala v tej svobodi, ki si je ne morem zamišljati brez ljubezni, ko človek v svoji omejenosti naredi, kar zmore, obenem pa vse prepušča v Božje roke. Morda je takšna svoboda v nenavezanosti večji izziv za matere, zato si sv. Ano predstavljam kot mamo, ki v svojem naročju drži dolgo zaželjeno hčer, a jo hkrati že tudi izpušča. Da da prostor ... Mariji ... za njen da ... za Njega, ki prihaja - za nas. 

Ana Pučnik. FOTO: Osebni arhiv

Ana Pučnik, študentka

Hebrejsko Hannah je k nam priromala kot Ana. Kot ime samo pomeni milost, bi tudi zase dejala, da se je milost odzvati na to ime. Ne potrebujem nobenih vzdevkov, da se lahko počutim ljubljeno, ko nekdo zakliče “Ana!”. Najprisrčnejša reč mi je ta, da je bila Ana Jezusova babica! Prav zares sem se nasmehnila ob tej misli, saj v Svetem pismu nikoli ne govorimo o babicah in meni je za zgleda lahko svetnica, ki je bila kar babica našega Odrešenika. Ženska globoke vere, ki se je krepila s preizkušnjo tega, da dolga leta ni mogla zanositi. Navkljub starosti sta potrpežljivost in zvestoba obrodili sadove. Rodila se je Marija, Jezusova mati. Zavetnico velikokrat najdem upodobljeno z Marijo in knjigo v naročju. Bila je ženska tradicije. Kako krasno je le-to prenesla naprej (še pri Jezusu se to pozna - kako krasno!). 

Ob kontemplaciji zavetnice se zavem dnevnih vzgibov srca, za zgled katerih se lahko Ani zahvalim. Stremim k temu, da bi bila ženska iskrene vere, toplega nasmeha, sočutnega objema, da bi svoje učence vodila k sočutju do bitij na tem planetu in jih pri tem opominjala, kako zelo so dragoceni že samo s tem, da so. Pri tem pa ne želim pozabiti, da sem tudi sama večna učenka. Želim si biti tako trdna v sebi, da bi zmogla biti opora ljubim ljudem, ko jih zajame vihar. Prav tako pa prosim milosti, da bi znala priznati, ko je križ pretežak in sprejeti pomoč. 

Vsako leto prinese nove cvetove v to, kar sem in kar postajam. Prinese smrt dotrajanih cvetov v meni, vsega tega česar več ne služi; po drugi strani pa rojstvo novih popkov, ki bodo vzcveteli. Srčno upam, da ti novi vrtovi prinašajo moji svetnici ponos in veselje nad tem, kar vidi. Verjamem, da se marsikdaj nasmiha, ko vidi to Ano na zemlji. Vsem njenim pogumnim odločitvam, vznesenim govorom o delovanju sveta, komparacijam, ki jih le malokdo povsem razume, okušanju kave v Treh Marijah pri ljubljanski tržnici in zavzetem oznanjanju Njegove ljubezni. Po drugi strani pa verjamem, da je v trenutkih, ko se je moje srce lomilo od bolečine in nisem vedela, kako bom preživela dan - da je bila Sv. Ana prva v nebeških vrstah, ki je pri Bogu kot mati prosila za olajšanje mojega človeškega srca. 

Sveta Ana, prosi za me in za vse Ane tega sveta, ki danes praznujemo. Izprosi tega, da  bomo znale jokati s preizkušanimi ter obenem nikoli nehale ljubiti in objemati. Carica Anica, prosi za nas!

Ana Jesenko. FOTO: Osebni arhiv

Ana Jesenko, raziskovalka umetnosti

Moram reči, da sem imela kar precej težav s tem, kaj naj napišem o sveti Ani. V bistvu je prva svetnica, a o njej ne vemo veliko. Nekako se je težko poistovetiti z njo. Ni mlada, goreča mučenka, ne poduhovljena redovnica, ne prosvetljena kraljica, ne radodarna dobrotnica. Je mati, ampak kot mater častimo njeno hčer Marijo. Je stara mati, a pogosto upodobljena kot Ana samotretja - umaknjena v ozadje, za Marijo in Jezusom, kot na znani Leonardovi sliki. V bistvu sem hvaležna srednjeveškim zgodbam, ki so ji dale prej in potem. Potem ko je potrpežljivo z Joahimom kar 20 let čakala na Marijo, naj bi se še dvakrat poročila, imela še dve hčeri - Marijo Jakobovo in Marijo Salomo - in postala stara mama celi vrsti apostolov, Jakobu, Simonu, Judi, Janezu, ...

Sveta Ana je zavetnica Bretanje. Prav zdaj potekajo zaključne slovesnosti ob 400-letnici prikazovanja sv. Ane ("Jaz sem Ana, Marijina mati") v kraju Sainte-Anne-d'Auray. Pri tem ne morem mimo Ane Bretonske. Ko je z enajstimi leti osirotela in zavladala Bretanji - da, zavladala; ena prvih stvari, ki jih je naredila, je bilo ugotoviti finančno stanje vojvodine -, je bila le-ta v vojni s Francijo. Dvakrat je postala francoska kraljica, a hkrati poskrbela za dobrobit Bretoncev in ohranitev relativne samostojnost Bretanje, kot je obljubila svojemu očetu. Bretanja že dolgo ni več samostojna, Anino srce pa je dobesedno še vedno z njo. 

Iz mojega zapisa se vidi se nekaj - da Ane rade beremo in pripovedujemo zgodbe. Morda je zato tudi sveta Ana večkrat upodobljena s knjigo v roki :).

Ana Novak. FOTO: Katja Zver

Ana Novak, upokojenka

Sem Ana Novak in prihajam iz Maribora. Ime Ana mi je dala mama, ki ga je izbrala prav zaradi svete Ane, matere družine. To ime mi je vedno nekaj pomenilo, saj se v njem skriva toplina doma in nežna, a vztrajna moč ženske, ki drži družino skupaj. Velikokrat se priporočim sveti Ani, še posebej v trenutkih, ko potrebujem mir, potrpljenje ali moč za vsakodnevne stvari. Zdi se mi, da sva si v marsičem podobni, saj obe srčno skrbiva za svoje bližnje, z mislijo in dejanji. Svojo ljubezen dajem skozi vsakdanje stvari, ali je to kuhanje, pomoč, delo okoli hiše in pogovor z ljudmi. Zelo rada se pogovarjam o svetnikih, preučujem imena in godove. Sveta Ana je zame vzor potrpežljive vere, taka kot sem tudi sama.