Dan slovenskega športa je državni praznik, a ni dela prost dan. Pobuda za državni praznik je prišla s strani Olimpijskega komiteja Slovenije, obeležujemo pa ga od leta 2020. 23. septembra 2000 so namreč veslača Iztok Čop in Luka Špik ter strelec Rajmond Debevec na poletnih olimpijskih igrah v Sydneyju osvojili zlato medaljo in poskrbeli, da smo lahko na najbolj prestižnem tekmovanju prvič slišali našo himno - Zdravljico.

Najmanj telesno dejavni v skupini med 60 in 65 let

Raziskava, ki so jo izvedli pri Najboljseigralnice.si, je pokazala, da so skoraj tri četrtine Slovencev redno telesno dejavne, pri čemer intenzivnost močno niha glede na starost, regijo in dohodke. 73 odstotkov Slovencev je vsaj enkrat tedensko telesno dejavnih, preostalih 27 odstotkov pa je redko aktivnih oziroma se sploh ne ukvarjajo s telesno dejavnostjo. Najmanj aktivni glede na raziskavo so bili posamezniki, stari od 60 do 65 let, ter gospodinjstva z nižjimi dohodki na podeželju, predvsem v regijah, kot je Pomurje.

Prevladuje pohodništvo

Narava je najpogosteje naveden razlog za aktivnost. 68 odstotkov vprašanih jih je odgovorilo, da jih k telesni dejavnosti spodbuja »bivanje v bližini gozdov, gora ali jezer«. Dobra polovica (52 odstotkov) je kot glavno dejavnost navedlo pohodništvo, 45 odstotkov kolesarjenje, 28 odstotkov tek, četrtina se jih je opredelila za smučanje/deskanje na snegu, 22 odstotkov za plavanje, 21 odstotkov za fitnes, 18 odstotkov za nogomet, 12 odstotkov za košarko, 11 odstotkov za jogo/pilates ter 9 odstotkov za odbojko.

Vir: Najboljseigralnice.si

Ženske pogosteje hodijo in plavajo, moški prisegajo na ekipne športe in vadbo za moč 

Mladi so vse bolj aktivni na digitalnih platformah (npr. Strava, Fitify), medtem ko starejši raje hodijo ali plavajo. Samostojna rekreacija prehiteva članstvo v klubih – le 16 odstotkov vprašanih jih sodeluje v uradnih športnih društvih, kar odpira vprašanja za športno politiko in lokalno infrastrukturo. Ženske so kot obliko telesne dejavnosti pogosteje izpostavilo hojo, pohodništvo, jogo in plavanje, medtem ko so moški bolj naklonjeni ekipnim športom, vadbi za moč in kolesarjenju.

Najpogostejše ovire

Na vprašanje, kaj je največja ovira za telesno dejavnost, jih je največ vprašanih navedlo pomanjkanje časa (41 odstotkov), temu pa so sledili stroški športa/fitnesa (27 odstotkov), pomanjkanje bližnjih objektov (14 odstotkov), vreme ali sezonskost (11 odstotkov) in nizka motivacija (9 odstotkov).

Najvišja stopnja udeležbe v fitnesih in skupinskih vadbah je v Ljubljani, medtem ko je nižja splošna raven aktivnosti v Pomurju in Zasavju.

Najbolj navdihujoči športniki so Dončić, Pogačar in Garnbretova 

Slaba tretjina vprašanih (31 odstotkov) v raziskavi pravi, da jih športniki, kot so Tadej Pogačar, Luka Dončić ali Janja Garnbret, motivirajo k večji telesni dejavnosti ali k preizkušanju novega športa. Še posebej najstniški fantje so poročali, da jih je močno navdihnila Dončićeva košarkarska kariera, medtem ko je Pogačarjev vzpon spodbudil večje zanimanje za tekmovalno kolesarjenje, tudi med starejšimi moškimi.