Pri povozu oziroma ko je žival poškodovana, moramo obvestiti Regijski center za obveščanje na številko 112, odgovarjajo na Lovski zvezi Slovenije. Enak postopek je, če v gozdu najdemo poškodovano žival. Center nato o tem, če gre za divjad, obvesti upravljalca lovišča oziroma lovsko družino, lovci pa morajo odrejene ukrepe izvesti, divjad je namreč državna last, lovske družine pa so s koncesijsko pogodbo zavezane k izvajanju lovskoupravljalnih načrtov.

Če je šlo pri naletu za zavarovano vrsto živali, Regijski center za obveščanje obvesti azil, upravljalci azila pa žival odpeljejo in ustrezno oskrbijo. Za divjad azili niso pristojni, zato na ogled divjadi pridejo lovci, ki nato o stanju obvestijo lovskega inšpektorja. Manj poškodovano žival vrnejo v naravo, če pa je ta huje poškodovana, zanjo odredijo izredni odvzem. Truplo poginule divjadi prevzame higienska služba, če gre za zavarovano poginulo vrsto, pa truplo prevzame Prirorodoslovni muzej Slovenije.

Poudariti je potrebno tudi, da je odvoz srne, katere koli druge divjadi ali prostoživeče živali kaznivo dejanje. Tudi z vidika zakonodaje je takšno meso obravnavano kot potencialno bolno in zato neprimerno za hrano, saj ni pregledano niti ugotovljeno, ali vsebuje nalezljive bolezni, še navajajo na Lovski zvezi Slovenije.

Poškodovana žival

Posebej pomembno je, da se živali ne dotikamo, če je ta namreč še živa, nas lahko resno poškoduje, pravijo na Lovski zvezi. Upoštevati je potrebno tudi, da so prostoživeče živali lahko prenašalke nekaterih posebno nevarnih bolezni živali in zoonoz. Kako lahko torej ukrepa posameznik, ki bi živali hotel pomagati z veterinarsko oskrbo?

Divjad je last države

Z zakonom o varstvu narave so naravne dobrine po osamosvojitvi postale državna lastnina, pravico do upravljanja, rabe ali izkoriščanja naravne dobrine pa so zasebni subjekti pridobili s koncesijo ali dovoljenjem. (Urša Kmetec, Lovska zveza Slovenije) 

V veljavni ureditvi je prostoživeča divjad premična stvar v državni lasti. Divjad je naravno bogastvo, zato z njo upravlja država kot lastnik, pri čemer je upravljanje najvišji pojem, ki obsega tudi načrtovanje, ohranjanje in spremljanje stanja divjadi ter načine njihovega izvajanja. Lovska pravica pa je samostojna pravica, ki ni vezana na zemljiško lastnino. Lovska pravica pripada državi, ki jo lahko prenese na zasebne subjekte, zato je javnopravne narave. Zasebni subjekt lahko lovsko pravico pridobi s koncesijo na javnem razpisu ali pravnim aktom.

Človek se lahko na trk vsaj delno pripravi, žival pa ne. FOTO: Pexels

Kako zmanjševati možnost nesreče

Pri povozih so sicer najpogosteje udeležene srne, a na Lovski zvezi opozarjajo, da je veliko povozov tistih živali, o katerih se manj govori, pa so za ohranjane gozdnega ekosistema prav tako pomembne, to so zajci, žabe, ježi, … Lovci si sicer za varnost divjadi v gozdu in pri preprečevanju nesreč takšne vrste prizadevajo z različnimi načini označevanja cestišč v obliki znakov, tabel in silhuet, a pri tem niso vedno uspešni. 

Izkažimo spoštovanje do narave

Ljudje smo z izgradnjo cest posegli v prostor živali, zato je z njimi potrebno sobivati in tudi tako izkazati spoštovanje do narave. Človek se lahko na trk vsaj delno pripravi, žival pa ne, zato je prav, da smo za volanom pozorni in storimo vse v naši moči, da se temu kolikor je mogoče, tudi izognemo.